Mija Lorbek: EPK kot povezovanje nekoč razdruženih mest

Otvoritvena slovesnost EPK 8. februarja je vse bliže. Ste že nekoliko nestrpni, vznemirjeni ali pa je pred vami morda še preveč dela?

Trenutno se mešajo predvsem na eni strni občutki ponosa na domačo kulturno produkcijo in kako veliko nam je uspelo narediti v relativno kratkem času ter na drugi strani občutki preutrujenosti. Skrbi nas ne, smo pripravljeni, prav vsi dajemo vse od sebe.

Kulturni dogodki so v osrčju projekta, ki bo potekal v dveh skupnostih s težko zgodovino. Ravno zaradi slednje govorimo v zvezi z EPK o sodelovanju in sožitju. Kakšen je pomen EPK za lokalno skupnost in ob meji sobivajoči nacionalni skupnosti? Se, da rečem, navadni Goričani sploh zavedajo, da se pripravlja ogromen projekt?

Nova Gorica in Gorica bosta skupaj postali ena prestolnica kulture, kar je unikum, saj še nikoli nista dve mesti v dveh državah nosili istega prestižnega naziva EPK. Slogan Gremo! Brezmejno sporoča to povezovanje mest, ki ju je meja nekoč razdruževala, zdaj pa ju združuje predvsem skozi kulturo in soorganizacijo. Ta unikum, ki je pritegnil tudi široko pozornost evropske javnosti, botruje tudi naraščajočemu ponosu domačinov, da gre res za izjemno zanimivo zgodbo, da gre za doslej najbolj intenzivno prepletanje tako med prebivalci kot kulturno produkcijo. Eden vrhuncev množičnih dogodkov bo 1. maja Pohod za Evropo. Korenine segajo v Pohod prijateljstva, ki je v 70. in 80. letih potekal med Goricama le na podlagi enega kartončka za udeležence, zato ga velikokrat imenujemo "schengen pred schengenom". Dejanska schengenska meja pa se je od začetka kandidature za EPK zapirala najprej zaradi pandemije, nato zaradi mejnih kontrol, ampak ravno zato potrebuje to območje zgodbe, ki preteklost osvetljujejo s sodelovanjem v kulturi in tako gradijo možnost za nekaj boljšega v prihodnosti.

Kaj bi lahko poleg tega, da bosta dve mejni mesti iz dveh držav nosili isti naziv EPK, še izpostavili kot posebnosti EPK 2025 Nova Gorica-Gorica?

Posebnost, ki jo je izpostavila tudi mednarodna komisija, ki ocenjuje kandidature, je zagotovo novonastajajoče območje na meji. Gre za EPK District na območju trga Evrope ob železniški postaji, ki bo prebivalcem in kulturni produkciji ostal tudi po letu 2025. To je bilo degradirano območje s skladišči in delavnicami, ki niso bila v javni rabi, sedaj pa nastaja popolnoma novo kulturno območje obeh mest. Tam bo EPIC - Evropski center za interpretacijo 20. stoletja, Super osmica bo gostila gastronomijo v povezavi s kulturo, prenovljen trg Evrope bo zagotavljal platformo za velike množične prireditve, nastaja podhod pod tiri, ki bo obenem galerija in ki bo prvič povezal Novo Gorico z njeno železniško postajo. Tisti, ki ta prostor poznajo, vedo, da so morali iti prebivalci naokrog in da je bil bližje Gorici. Sedaj bo ta prenova območja povezala ne le obe mesti, ampak tudi center Nove Gorice z njeno železniško postajo s trgom Evrope.

EPK je izjemno zahteven projekt tako organizacijsko, na njem ste delali osem let, kot glede števila umetnikov in drugih sodelujočih. O kakšnih številkah govorimo?

Tako je. V prijavni knjigi je bilo okrog 80 oziroma 85 programov, sedaj jih imamo okrog 100, nekateri so se tudi razširili, dodali smo nove iz sklada malih projektov GO! 2025. V letu 2025 bo v sklopu teh projektov nastalo okrog 400 dogodkov, že letos jih je bilo okrog 50, malce bolj pripravljalnih. Pri vsakem projektu sicer sodeluje zelo različno število ustvarjalcev. Na otvoritvenih dogodkih 8. februarja smo pri številki 700. Nekateri dogodki potekajo v naši organizaciji, drugi s partnerji, predvsem javnimi zavodi, kjer bi še posebej izpostavila odlično sodelovanje z SNG Nova Gorica s stotimi zaposlenimi, pa Zavod za šport, ki upravlja stadion, kjer bo eden osrednjih dogodkov 25. maja. Tukaj je še sklop 12 gledaliških predstav Dodekalogija Tomija Janežiča. Če bi vse to sešteli, bi šle številke zagotovo v več tisoč.

Je v regiji dovolj namestitvenih zmogljivosti za vse sodelujoče umetnike in predvsem obiskovalce?

Kapacitete ponujamo v celotni brezmejni regiji, ki sega od izvira Soče oziroma Alp do Jadrana. Gre za 13 občin na slovenski in 23 na italijanski strani, kjer je dovolj prenočišč, obenem pa moramo vedeti, da bo veliko tudi dnevnih gostov. Največjo prireditev Okusi ob meji v Gorici že zdaj v štirih dneh obišče 200.000 obiskovalcev, a pridejo z vlaki, avtobusi, avti. Imamo pa zelo dobro čezmejno sodelovanje; na italijanski strani je naš sogovornik dežela Furlanija Julijska krajina (FJk), ki je veliko vložila v infrastrukturo. Na tržaškem letališču, ki je le 15 minut od obeh Goric, so vpeljali 12 novih povezav. Zagnali so nove povezave z vlaki, v sklopu investicij za EPK kupili okrog osem e-avtobusov in dva vlaka, pa tudi vse ostale linije so podaljšali do Nove Gorice, modri vlak do Gorice in celo Nove Gorice, tako da pričakujemo veliko obiskovalcev tudi z italijanske strani.

Na predstavitvi programa je bil omenjen znesek 200 milijonov evrov, kolikor naj bi bil vreden celoten projekt EPK. Šlo naj bi za seštevek slovenske in italijanske strani, obenem pa sem prebrala, da naj bi FJk v projekt vložila 140 milijonov evrov. So te številke točne?

So točne. Pri številki nekaj čez 200 milijonov gre za vložek v infrastrukturo na obeh straneh meje, zgrajene je bilo namreč kar 90 odstotkov načrtovane infrastrukture. Poleg tega pa so še vložki v program in spremljevalni program, v promocijske aktivnosti, veliko stane tudi programe FJk GO! 2025 & Prijatelji, kjer bodo nastopili številni glasbeniki svetovnega slovesa, nekaj bo večjih razstav, denimo Andyja Warhola.

Kako pa odgovarjate umetnikom, ki se čutijo zapostavljene, ker njihovi projekti niso bili uvrščeni v program EPK?

Ob pripravi prijavne knjige je bil objavljen javni poziv za vse, ki imajo kakršnekoli programe v zvezi s sloganom GO! Borderless. Seveda pa ne zmagujejo prestolnice, ki obstoječo ponudbo le zapakirajo v letni dogodek, ampak tiste, ki ponudijo nekaj novega, nek presežek, nekaj avtentičnega. Avtorji prijavne knjige tako niso vključili tradicionalnih prireditev, zato se veliko avtorjev, ki takrat niso oddali prijave, počuti izključene. Za nas je to velikokrat težko, saj gre večinoma za dobre projekte, a mi imamo namenski denar. Hkrati imamo srečo, da so naknadno odprti razpisi Interreg Italija-Slovenija iz Sklada za male projekte v višini 11 milijonov evrov, kamor se lahko prijavijo vsi čezmejni producenti, od kulture do športa. V prvem razpisu je bilo že dodeljenih 200.000 evrov, sledil bo še en razpis, tako da priložnosti ne manjka, treba se je le vključiti na prave načine.

O vrhuncih EPK je bilo v medijih že veliko zapisanega. Kateri pa so tisti dogodki, o katerih še ne vemo prav veliko, pa si vsekakor zaslužijo pozornost?

Vsekakor so to dogodki vrhunske produkcije, ki so umeščeni v naravna okolja. Najprej bi izpostavila Točko srečanja - koncert vrhunskega pianista Aleksandra Gadžijevega, ki je z Goriške, znan pa je po celem svetu. Nastopil bo na treh solkanskih mostovih pri prelepi Soči. Naslednji takšen dogodek je Drevesni orkester Dresdenskih simfonikov, ki bo v začetku maja zadonel v eksotičnem parku Rafut, naš mednarodni ansambel NM Dance Company bo s predstavo Brezmejno telo nastopil v kamnolomu v Solkanu, nenazadnje pa je tukaj še Netopirska simfonija v gradu Rihemberk, ki bo kot zvočna instalacija tam odzvanja tudi po EPK in na prijeten umetniški način opozarjala na naravno dediščino našega prostora - na netopirje.

Kakšni pa naj bi bili po vaših pričakovanjih dolgoročni kulturni in družbeni učinki GO!2025?

Že Evropska komisija ob izboru EPK pove, zakaj vsako leto sploh izbere dve mesti za kulturni prestolnici. Prvič gre za predstavitev avtentične kulture v nekem prostoru in drugič za širitev evropskih vrednot oz. evropske kulturne produkcije. Potem so tukaj trije dolgoročno še bolj pomembni cilji. Prvi je obnova mest, saj uspešne evropske prestolnice kulture mesta poživijo in oživijo, jim prinesejo nove prostore in vsebine. Drugi cilj je razvoj kulturnega turizma. V uspešnih prestolnicah kulture je leto EPK nekakšno leto nič, od takrat naprej turistični obisk narašča. Tak primer je italijansko mesto Matera. Tretji cilj je oživitev dogajanja v mestu s kulturnimi vsebinami tudi po EPK, kar poveča zadovoljstvo lokalnega prebivalstva, podjetniškemu in univerzitetnemu okolju pa omogoča, da pritegne več boljših, vrhunskih profesionalnih nomadov, ki se ne odločajo, kam bodo šli delat le glede na višino plače, ampak tudi glede na kvaliteto ponudbe v mestu.

Pri EPK se kultura prepleta s sodelovanjem in povezovanjem, medtem pa se v Evropi in svetu krepijo ideje in sile, ki ne zagovarjajo strpnosti in sodelovanja. Kako realno je pričakovati vse omenjene pozitivne učinke EPK, če smo slišali, da v Gorici Mussolini ostaja častni meščan, na Sabotinu pa imamo napis Tito, ki ga nekateri še vedno nekritično slavijo, za druge pa je najmanj avtokrat?

Ja, res je. Časi niso najlažji, ne samo za nas, ampak tudi za celo EU, morda za cel svet. Vemo, da je trenutno zelo visoko število konfliktov, večina na mejah, zato prav ta čas še toliko bolj potrebuje pozitivne zglede sodelovanja. Osebno me veseli, da je lahko tokrat kultura tista, ki povezuje in celi Evropi kaže nek dober primer, kako je možno sodelovati in da nas nič ne more ustaviti, da bi za prihodnje rodove zgradili boljši svet.