misliNova Gorica in Gorica v avstrijskem Bad Ischlu prevzemata naziv EPK
Bad Ischl, 22. novembra - V avstrijskem Bad Ischlu, ki je skupaj z norveškim mestom Bode in estonskim Tartujem letošnja Evropska prestolnica kulture (EPK), danes uradno predajajo laskavi naziv Novi Gorici in Gorici, ki bosta ena od EPK v letu 2025. Druga EPK prihodnjega leta bo nemško mesto Chemnitz.
Nova Gorica, železniška postaja.
Vagon avtovlaka v barvah in besedah Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica-Gorica.
Foto: Boštjan Podlogar/STA
Arhiv STA
"V regiji, ki je doživela grozote 20. stoletja, si prizadevamo ustvariti nekaj novega: novo mesto, nove umetniške izraze, nove prostore svobode in nove oblike solidarnosti. Preprosto, nova obzorja za prihodnost," so predstavniki EPK 2025 Nova Gorica-Gorica pospremili predajo.
Naziv sprejemajo z veseljem in občutkom odgovornosti, s tem pa se začenjajo uvodne dejavnosti, ki bodo vrhunec dosegle na otvoritveni slovesnosti 8. februarja. "Pripravljeni smo začeti našo brezmejno zgodbo," so ob prevzemanju naziva zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da slogan čezmejne EPK na meji med Slovenijo in Italijo, med Alpami in Sredozemljem, ne more biti drugačen kot: GO! Borderless (Pojdimo brezmejno).
Predaje v avstrijskem Bad Ischlu se udeležujejo župan mestne občine Nova Gorica Samo Turel, direktorica GO! 2025 Mija Lorbek, programski vodja Stojan Pelko in umetniška svetovalka Neda Rusjan Bric. Simbolično in protokolarno slovesnost znotraj EPK tradicionalno pripravijo ob koncu leta, na njej se združijo predstavniki aktualnih in prihodnjih EPK, predstavniki Evropske komisije ter drugi kulturni in politični akterji.
Nova Gorica in nemški Chemnitz bosta tako naziv prevzela od avstrijskega Bad Ischla, estonskega Tartuja in norveškega mesta Bode.
EPK Nova Gorica-Gorica bo po napovedih organizatorjev ponudila približno 400 dogodkov uradnega programa in še enkrat toliko spremljevalnega programa.
Dogodke so, kot je na sredini predstavitvi programa v Ljubljani povedal Pelko, povezali v štiri sklope, ki se vsi zdijo pomembni za Evropo: govorili bodo o vojni in miru, o tem, kako je mogoče po katastrofah ustvariti nekaj novega, o tem, kako so ljudje ob meji tihotapili vse mogoče, ter o tem, da je za preživetje planeta nujno misliti in delovati zeleno.
V prvem bodo obiskovalci hodili po Poti miru v spomin na bojišča prve svetovne vojne, videli dela Zorana Mušiča iz koncentracijskega taborišča Dachau, zgradili so Epic za interpretacijo 20. stoletja skozi videnja meščanov obeh mest. V drugem se bodo spomnili graditelja Nove Gorice Edvarda Ravnikarja, saj nastaja digitalni in knjižni vodnik po mestu, a tudi rušitelja starih "struktur psihiatričnega zdravljenja" Franca Basaglie, med drugim s kinom v njegovem goriškem parku.
Tihotapci bodo dali prostor italijanskemu plesalcu Mattii Casonu in njegovemu projektu Po poteh Evrope, zgodbam aleksandrink ter področju filma, med drugim s filmsko pisarno. Sklop Zelo zeleno bo med drugim posvečen ekologiji, prihodnosti hrane ter botanični dediščini.
Otvoritvena slovesnost v Chemnitzu bo 18. januarja. V okviru EPK so v mestu za prihodnje leto pripravili 150 projektov in več kot 1000 prireditev. Obiskovalce mesto vabi pod geslom C the Unseen.