V Škofji Loki odprtje nove stalne zbirke starih knjig vključno s knjižnico zakoncev Tavčar

Zbirke so v muzej prišle kot zapuščine večjih osebnih knjižnic, le zbirka starih monografij iz let 1800-1950 se je od sedemdesetih let 20. stoletja v muzeju oblikovala iz odpisanega gradiva ukinjenih podružničnih šol, društev in družbeno političnih organizacij v Škofji Loki in na širšem škofjeloškem območju. Številne knjige presegajo lokalni pomen in so del pisne kulturne dediščine.

Med zbirkami je več sto knjig, ki so izšle pred letom 1800 in že zaradi svoje starosti veljajo za kulturni spomenik. Zanimive in pomembne pa niso le zaradi svoje starosti, redkosti ali provenience, temveč tudi vsebine, saj ponujajo vpogled v razvoj posameznih znanosti in strok ter človekovo življenje na različnih področjih v preteklosti, pojasnjujejo v Loškem muzeju.

Izpostavili so tudi dragocene izvirne knjižne vezave, ki sovpadajo z nastankom knjig. V zbirkah so med drugim pergamentna vezava iz leta 1681, vezave v brokat papirju, polusnjene vezave z ročno izdelanim marmoriranim papirjem ali še starejšim kleister marmorjem, vezava v galunski svinjski koži s slepimi odtisi, vezava v kozjem taninskem usnju z vtisom marmorja, lesene bukove platnice, medeninasta zapirala ter papirne vezave z bukovim furnirjem.

Med zbirkami je še posebej dragocena Knjižnica Ivana in Franje Tavčar z Visokega, ki jo v muzeju hranijo že od konca druge svetovne vojne. Gre za obsežno knjižnico z več kot 600 naslovi, od katerih je okoli 200 antikvarnih izdaj.

Knjige datirajo v čas od 16. do 20. stoletja, napisane so v nemščini, latinščini, francoščini, italijanščini, slovenščini, češčini, srbščini in hrvaščini. Kot pojasnjujejo v Loškem muzeju, je v knjižnici presenetljivo malo knjig s pravnega področja, je pa veliko knjig antičnih piscev, ženskih revij, kuharic, učbenikov, koledarjev, knjig o astronomiji in naravoslovju ter priročnikov.

Med njimi je priročnik za plemiške stanove za vodenje svojih posesti iz leta 1715. Knjiga je zaradi starosti in redkosti zelo dragocena, zaradi bogate vsebine in ilustracij pa tudi kulturnozgodovinski vir za preučevanje nekdanjega načina življenja, so izpostavili v Loškem muzeju in dodali, da so v vzajemni bazi Cobiss vpisani le trije izvodi njihove izdaje.

Veliko je tudi verskega tiska, za katerega predvidevajo, da je pripadal še rodbini Kalan, od katere sta zakonca Tavčar kupila posestvo na Visokem. Možno je tudi, da so knjige z versko vsebino zapuščina nekdanjih ukinjenih samostanskih knjižnic, ki jih je Tavčar kot ljubljanski župan prevzel kot odpisano gradivo in prinesel na Visoko.

Strokovno delo za postavitev nove stalne zbirke na Loškem gradu je potekalo od leta 2019, še posebej intenzivno pa ob lanski stoletnici Tavčarjeve smrti. Na knjigah so izvedli preventivne postopke in restavratorsko-konservatorske posege ter vzpostavili sodelovanje z Narodno in univerzitetno knjižnico za digitalizacijo vsaj treh knjig letno.

Kot je pojasnila kustosinja Simona Žvanut, so zbirko zasnovali v obliki odprtega depoja, v katerem bo knjižno gradivo hranjeno po vseh potrebnih konservatorskih standardih, hkrati pa v največji možni meri reprezentirano in na voljo strokovnjakom ter zainteresirani javnosti. Zaradi zagotavljanja potrebnih standardov za konservacijo starih knjig je ogled možen po dogovoru za zaključene skupine. Pripravili pa bodo tudi različne predstavitve in vodenja.

Delo na zbirki še ni končano. Restavratorsko-konservatorska svetnica pri Arhivu RS Blanka Avguštin Florjanovič, ki je poskrbela za restavriranje in konserviranje knjig, bo s tem delom še nadaljevala in predvidoma skozi vse knjige prišla v petih do šestih letih ter jih tako stabilizirala in rešila pred nadaljnjim propadom.

Ker so med delom v lanskem letu v eni izmed knjig odkrili srebrno ribico, ki uničuje papir, so morali knjige za več mesecev tudi zapliniti in tako poskrbeti, da v njih ni več zajedalcev. Tako so zbirko starih knjig lahko na ogled postavili šele ob koncu letošnjega leta in ne v lanskem Tavčarjevem letu, kot je bilo sprva načrtovano.