Mihela Jagodic za STA: Tudi zborovstvo se sooča z izzivi današnjega časa

JSKD svetovni dan zborovskega petja obeležuje že nekaj let. Kako bo letos?

Sklepni koncert Sozvočenj je koncert s šestimi zbori, ki jih izberemo na regijskih predizborih. Ti potekajo meseca novembra, sklepni koncert pa je vedno na začetku decembra. S tem bomo obeležili svetovni dan zborovskega petja, ki je vedno drugo nedeljo v decembru. Skupine, ki so bile izbrane za ta koncert, so tiste, ki so najbolj prepričljivo predstavile izviren program in raznolike glasbene žanre. Glavna ideja projekta je spodbujanje zborov h kreativnosti pri sestavljanju zanimivih sporedov z manj prepetimi skladbami, v različnih glasbenih žanrih in s prepričljivim odrskim nastopom.

Svetovni dan zborovskega petja obeležujemo ne samo pri nas, ampak po vsem svetu že od leta 1990, njegov namen pa ni samo umetniški dogodek, ampak je tudi priložnost za poudarjanje miru, razumevanja in solidarnosti. Na našem koncertu bomo tokrat imeli zelo raznolike tematsko sestavljene sporede, ki bodo predstavljeni z raznoliko instrumentalno spremljavo in nekaj plesa: belokranjske pesmi s spremljavo tamburic, Avsenikove melodije, skladbe, ki jih povezuje zgodba o kralju Matjažu, prerez rezijanskih pesmi, zanimivo predstavitev ptic ter energične plesne napeve iz raznih držav s koreografijo. Ta dogodek pripravljamo z Mednarodno zvezo za zborovsko glasbo (IFCM) že skoraj 20 let.

Kakšno je stanje v zborovstvu trenutno, se je kaj spremenilo v zadnjih letih, so kakšni posebni izzivi?

Prav o izzivih zborovstva v današnjem času smo govorili preteklo soboto na prvem dnevu slovenskih zborovodij. Dozorel je trenutek, da smo se zbrali v večjem številu z željo, da to postane redno letno srečanje. Pogovarjali smo se o različnih izzivih, ki jih ti časi prinašajo, in iskali odgovore nanje. Enega vidimo v spremembi načina življenja in pripadnosti skupinskim dejavnostim. Pred desetletji so bile skupinske ljubiteljske kulturne dejavnosti nekaj, kjer so se ljudje združevali in so bili stalni, nanje si lahko računal. Ne rečem, da zdajšnji pevci niso zanesljivi, ampak življenje se je spremenilo, veliko imajo priložnosti, veliko je mobilnosti, pevci imajo tudi v zborih zelo različne cilje.

Natančnega popisa pevcev in zborov ni, tako je najbližje realni oceni število sodelujočih na lanskih območnih revijah, ki jih organizira JSDK in so na njih dobrodošli vsi šolski in društveni zbori v Sloveniji. Podatkov za veliko število cerkvenih zborov pa žal nimamo. Na revijah odraslih zborov je sodelovalo 617 zasedb s približno 11.000 pevci, na revijah otroških in mladinskih zborov smo imeli 819 zborov in nekaj več kot 26.000 pevcev.

Po številkah sodeč je zborovstvo še vedno precej množična dejavnost, nastavki zanjo so v šoli.

Glede na to, koliko ljudi je pelo lani na revijah, to res ni marginalna številka. Primerjajte jo s kakšno drugo dejavnostjo, tudi zunaj kulture, recimo v športu, ki je dosti bolj prisoten v medijih. Nastavki v šolah pa so v resnih težavah že nekaj let zaradi nešteto izbirnih vsebin, ki sovpadajo z zborom, ki je skupinska dejavnost in potrebuje redno prisotnost. V šolah se je letos začela uvajati sprememba, ki jim bo še dodatno otežila stvari. Prestavili so jih med predmete razširjenega programa, kjer bo delo z zborom, ki je dostikrat napornejše od rednega pouka glasbe, vrednoteno enako kot tisto, ko se nekdo pripravlja z enim samim učencem na tekmovanje ali pa ima podaljšano bivanje. To je resen udarec za to področje, saj zborovodje oziroma pedagoge demotivira.

Kaj lahko rečete o kakovosti?

Imamo nekaj zborov prepoznavnih tudi v svetovnem vrhu, ampak to nas ne sme uspavati. Prav zato smo pripravili prvo srečanje slovenskih zborovodij, da bi se pogovarjali o aktualnih stvareh. Strokovnega znanja je veliko, ugotovili pa smo, da nam manjkajo druga znanja, ki včasih niso bila potrebna. Potrebujemo prepoznavanje in razumevanje družbenih sprememb, psihologije, raznolikih potreb pevcev, motivacijskih prijemov, sistem financiranja... To pa so nujne kompetence zborovodij danes. Poleg tega imamo precejšnjo menjavo generacij zborovodij, kar je bilo letos na prireditvah zborov višjega kakovostnega nivoja lepo in zelo pozitivno presenečenje.

Kolikšno je zanimanje mladih skladateljev za to področje?

Po občutku se mi zdi, da je v Sloveniji bolj popularno pisati za zbore kot instrumentalno glasbo, saj se kar naprej pojavljajo novi, talentirani skladatelji. Rekla bi, da se je zgodil generacijski prelom. Dela skladateljev, rojenih okrog leta 2000, že pojejo najboljši zbori na državnih tekmovanjih v Mariboru, Zagorju in Celju.

JSKD ima široko razvejano mrežo po državi, je pri financiranju še kaj manevrskega prostora?

Sklad sofinancira projekte društev. Že do zdaj smo lahko pomagali z zelo malo denarja, se pa vse zelo draži, kar še dodatno zmanjšuje podporo.

Ampak ministrstvo je napovedalo za pol milijona evrov višja sredstva za prihodnje leto.

Ministrstvo dejansko ni povišalo programskih in projektnih sredstev, ampak ponovno dodelilo sredstva za razpise za mladinske kulturne centre in društvene prostore in opremo, ki jih lani nismo dobili.

JSKD se letos povezuje tudi s področjem, ki ni klasično zborovsko.

Letos smo vzpostavili pilotski projekt z Združenjem glasbenih terapevtov Slovenije, v katerem delujejo skupine pevcev z demenco. V tujini je to precej uveljavljeno, saj je prepoznana dobrobit za te osebe, v takih pevskih skupinah pa dostikrat sodelujejo tudi njihovi svojci. Pri nas imamo trenutno tri skupine, v Idriji, na Ptuju in v Ljubljani, vodijo jih certificirane glasbene terapevtke. Skupine so odprte tudi za seminariste, se pravi za tiste, ki bi v prihodnosti radi delali kot vodje takšnih pevskih skupin. Dejavnost ima dokazano pozitiven vpliv na počutje teh ljudi. Gre pa za posebna vrsto vodenja, zanjo so potrebna posebna znanja in pomembno se nam zdi, da jih omogočimo.