V Galeriji Vžigalica eden najbolj "znanih-neznanih" ameriških umetnikov John Fekner

Fekner se ukvarja s sodobnimi temami, kot so nadzor množičnih medijev, digitalna zasvojenost, korporativni pohlep in kemično okoljsko opustošenje ter hkrati javnost osvešča o avtohtonih ljudstvih, ki so bila izrinjena in izbrisana s širšega območja New Yorka, so zapisali v galeriji.

Kurator razstave Jani Pirnat, ki je razstavo pripravil v sodelovanju z Bradom Downeyjem, Feknerjevim arhivarjem, je na današnjem vodstvu za novinarje pojasnil, da naslov razstave izhaja iz pogostega pogovornega mašila "... in tako naprej", s katerim zaključimo povedano, da bi nakazali, kaj vse bi lahko na določeno temo še rekli oziroma kaj bi bilo mogoče razbrati iz neizrečenega, in obenem priča o Feknerjevem položaju. Fekner je bil namreč v 70. in v 80. letih minulega stoletja del živahne newyorške umetniške scene in je razstavljal z umetniki, kot so Don Leicht, Keith Haring, David Wojnarowicz in Jenny Holzer. Njegove izjave so bile vedno glasne in na pravih mestih, sam pa je po lastni izbiri ostal bolj ali manj anonimen.

V Galeriji Vžigalica se obiskovalec najprej znajde pred informativno steno, kjer je predstavljena širina umetnikovega delovanja. Predstavljen je tudi krstni list, na podlagi katerega so ugotovili, da se je umetnikov oče Ivan Fekner leta 1909 rodil na Karlovški ulici v Ljubljani.

John Fekner se je rodil leta 1950 v New Yorku. Kot najstnik je začel pisati poezijo. Njegov prvi grafit na prostem leta 1968 je bil naslov uspešnice skupine Small Faces Itchycoo Park, naslikan z velikimi belimi črkami na stavbo v parku Gorman 85th Street v newyorškem Queensu.

Odtlej pa vse do 80. let minulega stoletja je v anonimnosti po petih četrtih New Yorka izvajal gverilsko grafitarsko akcijo Opozorilni znaki, v kateri je ustvaril več kot 300 konceptualnih del, sestavljenih iz datumov, besed in simbolov, ki so opozarjala na nevarne razmere v mestu, ob čemer sta ga zanimala koncepta zaznavanja in preobrazbe.

Leta 1977 je začel ustvarjati ročno izdelane šablone - stencile. Imenoval jih je besedni znaki in jih v kombinaciji z barvnimi spreji uporabljal na lokacijah od industrijskih ulic Queensa do južnega Bronxa. Kot je pojasnil, je z uporabo šablon na najbolj enostaven in učinkovit način dosegel, da so njegovi grafiti delovali uradno, kot da so legalni. V tistem času je avto postal njegov studio na kolesih, z njim je tudi lahko pokril večje območje.

Leta 1980 je začel delovati v skladu koncepta Fashion Moda, prostora namenjenega eksperimentalni umetnosti, kulturni izmenjavi ter predstavitvi umetnosti grafitov, breakdancea in rapa. Dve leti kasneje je v sklopu razstave From The Monkey To The Monitor, ki jo je sam kuriral, predstavil na podlagi istoimenske računalniške igre nastale Space Invaders, ki sta jih iz jekla, rezane kovine, aluminija in avtomobilskih barv ustvarila z Leichtom.

Poleg z Leichtom je razstavljal ob boku številnih drugih uveljavljenih ameriških uličnih umetnikov, kot so Haring, Wojnarowicz in Jenny Holzer. Leta 1983 je ustanovil tudi glasbeno skupino City Squad, sestavljeno iz najstnikov, ki so mu poprej pomagali pri šabloniranju.

Razstava v Galeriji Vžigalica bo na ogled do 19. januarja 2025.