Pri Mladinski knjigi z novostmi prevodnega leposlovja

Vodja uredništva za leposlovje pri Mladinski knjigi Andrej Ilc je z več prevajalkami danes predstavil še romane Zvezdna vrata norveške pisateljice Ingvild H. Rishoi, Mladi Mungo škotskega pisatelja Douglasa Stuarta in Zamalek preminulega srbsko-portugalskega pisatelja Dejana Tiaga-Stankoviča.

Prevajalka Stana Anželj je uvodoma predstavila roman Tančina življenja, katerega avtor Jaap Robben je v rigidno nizozemsko družbo, polno cerkvenih pravil in strogih družbenih norm postavil dolgo zamolčano čustveno travmo protagonistke Alfride, ki s poročenim moškim prvič začuti ljubezen ter strast, zanosi in rodi mrtvega otroka. Kot je povedala prevajalka, je ena od rdečih niti romana tudi usoda neporočene ženske v 70. letih preteklega stoletja. Kot so zapisali pri založbi, gre za ganljivo himno ženskam, ki živijo s skrivno bolečino.

Roman Kako ljubiti hčerko izraelske pisateljice Hile Blum je prevedla Kristina Jurkovič. Odkar je Leia zapustila dom in prekinila stike s svojimi starši, se njena mati Joela sprašuje, kaj je zakrivila v njunem odnosu in jo s tem pregnala stran. Po besedah Jurkovič je avtorica z lahkotnim in hladnokrvnim besediščem napisala psihološko dramo, ki raziskuje razvoj ter nenaden obrat odnosa, sprva polnega ljubezni, pozornosti in skrbi.

V avtofikcijski Koebenhavnski trilogiji, ki jo je prevajalka Ana Ugrinović označila kot roman bega, danska avtorica Tove Ditlevsen spregovori o lastni zgodbi, hrepenenju po pesniški karieri, več neuspešnih partnerskih zvezah, materinstvu ter splavu, pa tudi o odvisnosti od pisanja, ljubezni in drog. Rojena v revno družino neljubeče matere, se je avtorica pri najstniških letih podala na iskanje boljših življenjskih pogojev. Med potjo do uspešne pesniške kariere jo zaznamujejo utrujajoče službe in odvisnost, v katero je zakorakala že s prvo poroko, ki je zapečatila njeno usodo pisateljske kariere.

Pod prevod romana Zvezdna vrata norveške pisateljice Ingvild H. Rishoi se je podpisala Petra Piber. Po njenih besedah se zgodba odvija v čarobnem predbožičnem času, ko vsi poudarjajo družinske vrednote, medsebojno povezanost in dobra dela, ob enem pa razgalja prepad med revnimi in bogatimi ter pomanjkanjem in obiljem. Glavni junakinji, sestri Melissa in Ronja, sta prepuščeni sami sebi, opazna razlika med njima je popolnoma drugačno dojemanje sveta. Odprt konec zgodbe bralca prepusti vrtincu občutkov, misli in odločanja med neizprosno krutim in pravljičnim dojemanjem resničnosti.

Škotski pisatelj Douglas Stuart je napisal družinsko dramo Mladi Mungo o ljubezni v svetu, ki je prežet z nasiljem in predsodki. Kot je povedala prevajalka Jerca Kos je dogajanje postavljeno v glasgowsko delavsko sosesko, kjer starša disfunkcionalne družine Hamilton želita svojega 15-letnega sina Munga spremeniti v trdoživega in hrabrega moža. Mungo spozna prijatelja, ob katerem se mu ni treba več pretvarjati, ob enem pa se spopada s predsodki zaradi razlik, predvsem v verskih prepričanjih.

Srbsko-portugalski pisatelj Dejan Tiago-Stanković, ki je živel med Lizbono in Beogradom, je v romanu Zamalek orisal življenje sredi egiptovskega glavnega mesta Kairo preko pisanja o prepletenih usodah tamkajšnjih prebivalcev različnih stanov, verskih in drugih običajih, ramazanu in zli duhovih in demonih. Knjigo je prevedel Branko Gradišnik.