misliMineva 80 let od smrti pionirja abstraktnega slikarstva Vasilija Kandinskega
Moskva, 13. decembra - Mineva 80 let od smrti ruskega slikarja in grafika Vasilija Kandinskega (1866-1944). Kandinski velja za enega najpomembnejših umetnikov 20. stoletja in začetnika abstraktnega slikarstva. Bil je tudi eden od najpomembnejših učiteljev na Visoki šoli za arhitekturo in oblikovanje Bauhaus ter umetnostni teoretik.
Ljubljana.
Vasilij Kandinski - Yellow Red Blue
Foto: Svetslik.si
Slavna so njegova abstraktna umetniška dela, med njimi Impresije, Kompozicije in Improvizacije, ki stojijo na začetku njegove umetniške poti. Kandinski je bil prepričan, da abstrakcija omogoča globok in metafizičen izraz in da je posnemanje narave v nasprotju s tem procesom. Iznašel je slikovni jezik, ki je imel zelo malo skupnega z realnostjo in hkrati odražal umetnikovo notranjo izkušnjo.
Svoj vizualni slovar je razvil skozi tri faze, od zgodnjih platen s simboliko božanskega do poznih geometrijskih in biomorfnih ploskih barvnih površin. Njegovo ustvarjanje je navdihovalo več generacij umetnikov, od njegovih študentov na šoli Bauhaus do predstavnikov abstraktnega ekspresionizma po drugi svetovno vojni.
Kandinski se je rodil 4. decembra 1866 v ruski prestolnici Moskvi, kjer je na državni univerzi študiral pravo in ekonomijo. Leta 1896 se je preselil v München, kjer je najprej študiral na zasebni slikarski šoli slovenskega slikarja Antona Ažbeta, kasneje pa na Kunstakademie München.
Med letoma 1906 in 1907 je živel v francoskem mestu Sevres, kjer se je usmeril k ekspresionizmu, leto kasneje pa se je preselil v bavarsko mesto Murnauu, kjer je naslikal številne krajine. Takrat je spoznal tudi avstrijskega filozofa, pesnika in pisatelj Rudolfa Steinerja, ki je vplival na njegovo kasnejše ustvarjanje. Kandinski je bil soustanovitelj umetniške skupine Phalanx, kjer je spoznal svojo življenjsko sopotnico nemško slikarko Gabriele Münter.
Leta 1909, ko je bil vodilni umetnik skupine Novo umetniško združenje München, je začel slikati abstraktna dela.
Prve slike je razstavil s skupino Most. Skupaj s Franzom Marcom je oblikoval tudi skupino Modri jezdec in z njo pripravil potujoče razstave po nemških in drugih evropskih mestih, leta 1914 pa se je vrnil v Moskvo. Leta 1918 je postal profesor na akademiji, nato član ljudskega komisariata za vzgojo in izobraževanje.
Leta 1921 je emigriral v Berlin, kjer je poučeval na šoli Bauhaus do leta 1933, nato se je preselil v Pariz. Nacisti so zasegli 57 njegovih del in jih leta 1937 vključili na razstavo z naslovom Degenerirana umetnost. Leta 1939 je dobil francosko državljanstvo, pet let kasneje pa je umrl v Neuilly-sur-Seine pri Parizu.