misliBožični koncert Zbora Opere SNG Maribor ohranja tradicijo prazničnega petja
Maribor, 17. decembra - Spričo izginjanja starih običajev, v katerih je petje igralo pomembno vlogo, si v mariborski Operi prizadevajo vsaj del te tradicije ohraniti z vsakoletnimi izvedbami božičnih pesmi. Božični koncert Zbora Opere SNG Maribor pod vodstvom zborovodkinje Zsuzse Budavari Novak bo danes in v sredo v Kazinski dvorani.
Na koncertu bodo nastopili solistke in solista Monika Bezjak, Terezija Potočnik Škofič, Nina Hvalec, Bogdan Stopar in Žiga Lakner, spremljevalka na klavirju in orglah je Sofia Ticchi.
"Tudi letošnji božični koncert, ki ga prežemata iskrica čarobnosti in toplina prazničnih dni, prinaša kalejdoskopsko zvočno podobo pesmi, ki v nas prebujajo trenutke radosti, miru in globoke povezanosti, saj se v prepletu tradicije in sodobne glasbene (po)ustvarjalnosti prav v vsaki skladbi zrcalita bogastvo glasbene dediščine in lepota božičnega sporočila," sporočajo iz Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor.
Koncert začenjajo s skladbo Noč je črna Andreja Makorja, v kateri se temačnost noči umakne upanju na svetlobo, ki jo prinaša božični čas, medtem ko skladba Božič na kraškem bregu istega avtorja popelje na skrivnostno potovanje po zimski pokrajini, kjer se petje in idila narave združita v prisrčno melodijo.
Pristno praznično razpoloženje se z enako močjo iskri tudi v irski tradicionalni pesmi Angelus ad virginem v priredbi Davida Willcocksa, bolj refleksivno razpoloženje pa izvablja pesem Remember, O Thou Man Thomasa Ravenscrofta, ki opozarja na hrepenenje po miru ter na srčnost in pomen odpuščanja.
"Čisto ob koncu koncerta lahko prisluhnemo še veličastni gradaciji Rutterjeve skladbe All Bells in Paradise ter razigrani Pierpontovi klasiki Jingle Bells, ki nam v priredbi Davida Willcocksa pričara pristno božično veselje s sodobnejšim pridihom. Božični koncert, kakršen je ta, potemtakem nikakor ni le glasbeni dogodek, saj je lahko obenem tudi potovanje v globine naših src, kjer se v sozvočju pesmi prebujajo mir, radost in povezanost. Je praznik harmonije, ki presega zamejenost časa in prostora ter nas opominja, kako dragocen je trenutek, ko se vsak dan znova prebujamo v življenje," je o programu zapisal Benjamin Virc.
Pojasnjuje, da ima petje božičnih pesmi v Evropi dolgo in bogato tradicijo, ki je skozi stoletja vznikala v raznolikih zvočnih podobah, prežetih z lokalnimi značilnostmi in običaji. Na Slovenskem je bilo petje božičnih pesmi ključni del družbenega obreda koledovanja, ki pa v sodobnem času zaradi vpliva ameriške in zahodne kulture nasploh postopoma izginja ter se postopoma preoblikuje v sodobnejše rituale in navade.