Prazničen božični čas zaznamovan tudi z jaslicami v različnih oblikah

V Postojnski jami na ogled živih jaslic vabijo že od leta 1989. Letos si bo božično zgodbo mogoče ogledati med božičnim dnem in predzadnjim decembrskim dnem. Žive jaslice, ki se bodo tudi letos razprostirale po pet kilometrov dolgi poti jame, bodo ponudile 18 svetopisemskih prizorov. Na poldrugo uro dolgi predstavi jih bodo z božičnimi pesmimi pospremili vokalisti: v Italiji rojeni tenorist Ivan Defabiani, sopranistka Sumika Kanazawa z Japonske in slovenska sopranistka Anea Mercedes Anžlovar. Pri božični pesmi Sveta noč in slovenski božični Glej, zvezdice božje se jim bo pridružilo šest mladih glasbenih upov, piše na spletni strani Postojnske jame.

Po dveh letih premora žive jaslice znova napovedujejo v soteski Mlačca v Mojstrani. Predstave božične zgodbe, ujete med ledenimi slapovi, bodo, kot piše na spletni strani Ledenega kraljestva, na sporedu med božičem in 30. decembrom, ob 16., 17. in 18. uri. Božične zgodbe z živimi jaslicami sicer pripravljajo po številnih krajih, med drugim v Vipavskem križu, v Žiganji vasi pri Tržiču, Rogaški Slatini, Laškem, Rečici ob Savinji, v Črni na Koroškem, Mežici, v Sveti Trojici v Slovenskih goricah ter v Bogojini v neposredni bližini Plečnikove cerkve.

Ponekod jaslice v prazničnem času postanejo del božičnih vasi, v katere se spremenijo celi kraji, tak primer so denimo Banovci v Prlekiji, pa hribovska vas pri Turjaku, Gradež ter kraji v Vipavski dolini. Posebej slovesno bo letos v Vojniku, kjer praznujejo 10. Božični Vojnik s številnimi dogodki ter eno največjih razstav jaslic v regiji z več kot 300 jaslicami. Med 25. in 27. decembrom bodo dramska skupina in MoPZ KUD France Prešeren Vojnik ter člani KKD Ivan Šopar poskrbeli tudi za uprizoritve živih jaslic.

Jaslice si bo mogoče ogledati v domala vseh tudi sicer odprtih cerkvah. Božično zgodbo velikokrat postavijo jasličarji, ponekod postavitve pripravljajo že tedne ali celo mesece pred božičem. O jasličarjih in jaslicah je mogoče več izvedeti v Muzeju jaslic na Brezjah, ki se ponaša z zbirko več kot 450 različnih jaslic z vseh koncev sveta.

V Ljubljani vsako leto največ pozornosti pritegnejo jaslice v frančiškanski cerkvi, dobro obiskane so tudi jaslice na Ljubljanskem gradu, kjer so v kapeli sv. Jurija na ogled lesene figure Mira Rismonda, na Gallusovem nabrežju Ljubljanici pa so razstavljene jaslice iz slame, ki ji je v naravni velikosti ustvaril Anton Kravanja. Na Obali so tradicionalno pod okriljem društva Prijatelji zakladov sv. Jurija Piran razstavljene Jaslice v piranskih cerkvah, na katerih sodeluje več umetnikov iz različnih držav. Na ogled bodo do 6. januarja.

Na razstavo jaslic že tradicionalno vabijo v Jurklošter. Prvič so razstavo jaslic so v starodavni kartuziji postavili pred 20 leti na pobudo patra Karla Gržana. Prav posebna božična pravljična vasica, sestavljena iz lesenih hišk, krasi izvir reke Krupe pri Semiču, v rojstni vasi slikarja Maksima Gasparija Selšček pa so na ogled Gasparijeve narodne jaslice v naravni velikosti.

Na ogled jaslic vabijo tudi nekateri posamezniki. Tako so v Tržiču na ogled t.i. Tekčeve jaslice. Jaslice je izdelal tržiški čevljar Jožef Ribnikar (1902-1970), ki je že v mladosti s čevljarskim nožem izrezoval 25 centimetrov velike figurice iz lipovega lesa.

Postavljanje jaslic ima dolgo tradicijo. Lani je namreč minilo že 800 let, odkar je sv. Frančišek Asiški pripravil posebno praznovanje Jezusovega rojstva. V gozdu pri kraju Greccio v Umbriji je v votlino postavil jasli, k njim privezal vola in osla, nad njih pa si je postavil oltar, kjer je imel polnočnico. Pozneje so Frančiškovi bratje želeli takšno doživljanje božiča približati vsem, zato so začeli postavljati jaslice po svojih cerkvah in samostanih. Sprva je bil to le Jezušček v jaslicah, potem sta se mu pridružila še osliček in vol, pa Marija in Jožef.

Na Slovenskem so prve, v dokumentih omenjene jaslice, v cerkvi v Gornjem Gradu leta 1641, leta 1644 pa so jih postavili v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani, ki se sicer od tega meseca ponaša z obnovljeno baročno kapelo Frančiška Ksaverija.

Iz jezuitskih cerkva so se jaslice širile v druge cerkve in od tam v hiše plemičev, v 18. stoletju še v meščanske in na začetku 19. stoletja v kmečke domove. Jaslice v cerkvah so bile sprva skromne. Največkrat so bile to iz desk izrezane figure. Za njimi so se pojavile jaslice, ki so bile postavljene v omarici. Prav te omarične jaslice so dobile mesto tudi v meščanskih in plemiških domovih. Pozneje pa so jih začeli postavljati tudi preprosti ljudje. Največkrat so svoje mesto dobile v bogkovem kotu, kjer so se družine nekoč zbirale k molitvi, piše na spletni strani časnika Družina.