Otu Lutharju, Urški Strle in Marti Verginella nagrada klio za knjigo Užaljeno maščevanje

Zapiranje Slovenk in Slovencev v italijanska fašistična taborišča, ki je eno najbolj nasilnih in zato najbolj travmatičnih poglavij slovenske zgodovine 20. stoletja, je bilo do nedavnega slabo poznano in pomanjkljivo raziskano.

"Čeprav internirane osebe, ki so bile zaprte od Gonarsa v Videmski pokrajini do italijanskega otoka Ustice v južnem delu Tirenskega morja, predstavljajo zgolj desetino vseh žrtev druge svetovne vojne na slovenskih tleh, si tudi deportiranke in deportiranci v italijanska taborišča zaslužijo celovito zgodovinarsko obravnavo. Nenazadnje tudi zato, ker so se dosedanje zgodovinske študije zelo redko naslanjajo na pričevanja tistih, ki so se vrnili," so zapisali avtorji knjige.

Avtorici in avtor, katerih delo temelji na pričevanjih, so zato prepričani, da se bodo bralci in bralke na podlagi njihove študije prav zaradi bogate zbirke pričevanj, lahko neposredno seznanili z izkušnjami deportiranih. Da bodo skozi njihov izkušnjo morda lažje razumeli, zakaj in kdaj so jih fašistične oblasti aretirale, zakaj in kako so jih zasliševale in obsodile ter zakaj so nekatere poslale v konfinacijo, druge pa v internacijo. Med drugim tudi na Rab, kjer je bil režim internacije neznosen in še posebej smrtonosen v ženskem delu taborišča, piše na spletni strani založbe ZRC SAZU.

Nagrado klio, ki jo Zveza zgodovinskih društev Slovenije podeljuje za raziskovalno delo v zgodovinopisju, je pred dvema letoma za leti 2020 in 2021 nazadnje prejel Andrej Rahten za knjigo Po razpadu skupne države. Slovensko-avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita.