V Moderni galeriji v letu 2025 razstava Walida Raada, v MSUM+ nova postavitev zbirke Arteast 2000+

Moderna galerija

Kot so zapisali za STA, bodo razstavo Walida Raada odprli novembra. Sledila bo mednarodni usmeritvi Moderne galerije ter tradiciji njenega delovanja na področju sodobne umetnosti in novih muzeoloških praks. V program bo vrnila vrhunsko mednarodno produkcijo, jo historično valorizirala ter kritično kontekstualizirala.

Raad za izhodišče jemlje artefakte in podatke, ki jih z vizualnimi in diskurzivnimi prijemi pelje dlje od dokumentarnosti. Projekt bo kritično osvetlil nekatere spregledane vidike znotraj mednarodnega sistema umetnosti v razmerju do aktualnih urgentnih točk geostrateškega prostora, od Bližnjega vzhoda do globalnega Zahoda.

Razstavljeni objekti, tiskovine, kolaži, fotografije, svetlobne instalacije in video bodo obravnavali bombardiranje umetnikove rojstne hiše v Libanonu leta 1983, razpad Jugoslavije v kontekstu svetovnega dogajanja na začetku 90. let minulega stoletja, zgodovino najodmevnejših bližnjevzhodnih političnih škandalov, vsakdanje življenje svetovnih voditeljev, serijo vojaških kamuflaž različnih umetnikov, poskuse vzgajanja invazivnih ptic za pošiljanje na ozemlja sovražnikov desničarske krščanske milice ter uničenje in neoliberalno obnovo Bejruta kot nadaljevanje vojne. Posebno poglavje bo posvečeno povezavi umetnikove družinske zgodovine z vlogo jugoslovanskih gradbenih koncernov v nastajanju ribiškega podjetja, ki je bilo sprožilec libanonske državljanske vojne, so zapisali.

Od junija bodo v sodelovanju z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom (MGLC) gostili del razstave 36. grafičnega bienala.

Septembra pa načrtujejo razstavo ob 20-letnici smrti kustosa in umetnostnega zgodovinarja Igorja Zabela. Osrednja težnja razstave bo razmišljanje o produkciji diskurza. Razstava naj bi mapirala različne diskurzivne linije v Zabelovem delu, in sicer skozi različne sklope del, predvsem iz zbirke Moderne galerije.

Še do maja bo sicer v Moderni galeriji na ogled razstava Prostor s potencialom premika, ki v središče postavlja dela umetnic in umetnikov, ki v refleksiji o sodobni fotografski praksi in njenem nihanju med reprezentacijo in participacijo gledalca vključijo v drugačno časovno-prostorsko percepcijo.

Muzej sodobne umetnosti Metelkova

V +MSUM bo od januarja do junija na ogled skupinska razstava Predstava mesta. Kot so zapisali, je sodobno mesto postalo servis lokalnih nosilcev ekonomske moči. Javnost posledično izgublja vzvode oblasti, dominantna postaja mestna izvršna veja neoliberalnega autoritarnega vodenja v razmerju do katere se konstituirajo tudi civilna družba, kulturni in nevladni sektor. V tem procesu je na udaru javni prostor, katerega prepuščenost zasebnim interesom degradira njegove ambientalne kvalitete in okoljske razsežnosti. V zadnjih letih se to vedno bolj izrazito kaže tudi v Ljubljani. Namesto prostora suverenega in participativnega odločanja o javnem in skrbi za usodo prebivalcev, mesto postaja predvsem kulisa, prizorišče nekakšne vzporedne, dvojne predstave. Tako smo na eni strani priče uprizarjanja mesta kot spektakla in na drugi mesta kot prizorišča domišljije, vizije, kritičnega predstavljanja oziroma mišljenja mesta. Razstava bo s historičnimi deli iz zbirk in sodobno produkcijo soočila oba vidika.

Napovedujejo tudi novo postavitev zbirke Arteast 2000+ in nacionalnih zbirk. Nova postavitev nastaja v sodelovanju z Muzejem sodobne umetnosti Črne gore v Podgorici, Muzejem sodobne umetnosti v Skopju, Lumbardhi Foundation v Prizrenu in galerijo Salt v Istanbulu.

V novi postavitvi zbirke Arteast 2000+ in nacionalnih zbirk v prvem nadstropju in pritličju +MSUM se bodo skozi vse leto vrstile manjše tematske razstave, ki bodo raziskovale, kako so geografske, politične in socialne neenakosti predstavljene, kritizirane ali podvržene spremembam skozi umetnost.

Kot prva bo od februarja do konca avgusta na ogled razstava Spomeniki, načrti in utopije umetnika Sama Duranta. Združila bo serijo risb z naslovom Ikonoklazem v javnem prostoru in instalacijo Predlogi za spomenike, ki jo bo dopolnjeval izbor načrtov - skic, risb, fotografij maket in plakatov - za spomenike NOB umetnikov Stojana Batiča, Janeza Lenassija, Marka Pogačnika, Marija Preglja, Jakoba Savinška in Draga Tršarja. Leta 1961 v ZDA rojeni Durant je multimedijski umetnik, ki se ukvarja z družbenimi, političnimi in kulturnimi vprašanji. Predstavil se je na številnih mednarodnih razstavah, med drugim na Documenti 13. Njegovo delo je vključeno v številne pomembne javne umetniške zbirke.

Aprila bodo odprli razstavo del iz zbirk solidarnosti skopskega Muzeja za sodobno umetnost, ki bo na ogled do januarja 2026. Junija pa bodo odprli še razstavo Prevedeno v socializem, ki bo prav tako na ogled do januarja 2026.

Napovedujejo še sočasni samostojni razstavi Maje Bajević in Mateija Bejenaruja med junijem 2025 in januarjem 2026. Kot so zapisali, želijo predstaviti produkcijo uveljavljenih umetnikov srednje generacije, ki sta od 90. let minulega stoletja pomembno zaznamovala kulturno krajino Bosne in Hercegovine ter Romunije. Začela sta delovati v času, ko so obe državi pretresale velike politično-ekonomske spremembe, vojna, tranzicija, umanjkanje umetniškega sistema in podobno. Vse to se je odražalo tudi na njunem umetniškem delu.

Bejenaru je tako leta 1999 ustanovil mednarodno manifestacijo Periferic Biennial, ki je pomembno zaznamovala predvsem mlajše generacije umetnikov Vzhodne Evrope. Maja Bajević je v 90. letih sodelovala in soustvarjala umetniško sceno povojnega Sarajeva v okviru sarajevskega centra za sodobno umetnost (SCCA). V MSUM+ bo razstavila tri nove projekte, narejene prav za ljubljansko razstavo. Bejenaru pa bo med drugim predstavil projekt Prut - fotografsko serijo v nastajanju, ki za svojo rdečo nit jemlje Prut, mejno reko med Romunijo in Moldavijo, ter življenje ljudi na obeh straneh reke.

V pritličju +MSUM bodo obeležili tudi 15-letnico donacije projekta e-flux video rental in sicer z izborom različnih projekcij iz te obsežne instalacije, ki se bodo tematsko navezovale na "druge vzhode". V vhodni avli bodo pripravili tri Komentarje, nadaljevanje serije, kjer umetniki v različnih medijih, formatih in izrazih komentirajo nekatere ključne trenutke sodobnih političnih sprememb v svetu, ki se odražajo tudi in predvsem na lokalni ravni. Prav tako bodo nadaljevali s serijo samostojnih razstav Prepih, ki predstavljajo sveže ideje na področju sodobne umetnosti.