V CD kmalu pregledna razstava Dušan Jovanović - kulturni terorist

Postavitev bo v Prvem preddverju Cankarjevega doma predstavila Jovanovića v različnih sklopih njegovega delovanja. Posvetila se bo njegovemu režiserskemu opusu, popeljala obiskovalce v 80. leta minulega stoletja in vzpon Slovenskega mladinskega gledališča, pokazala njegove drame in drugo publicistično delo ter skozi pričevanja študentov prikazala njegov vpliv na mlajše generacije. Razstava bo skušala ujeti Jovanovićev duh, zaznamovan z inovativnostjo, provokativnostjo in strastjo, napovedujejo organizatorji razstave.

Zgodovina slovenskega in jugoslovanskega gledališča druge polovice 20. stoletja je usodno povezana z Jovanovićem, so poudarili organizatorji. Kot so spomnili, je prišel od zunaj, kot tujec, a kmalu postal gledališki reformator in drzen dramatik. Gledališče je zaznamoval z nenehnim iskanjem novih načinov uprizarjanja in intelektualnega provociranja.

Rodil se je leta 1939, tik pred drugo svetovno vojno, v družino z grškimi, nemškimi, hrvaškimi in srbskimi koreninami. Zgodnje otroštvo je preživel v Skopju in Beogradu ter se pozneje z očetom preselil v Slovenijo, kjer je živel in ustvarjal vse do svoje smrti leta 2020.

Najprej je deloval v Študentskem aktualnem gledališču, nato v Eksperimentalnem gledališču Glej in Gledališču Pupilije Ferkeverk. Največji pečat je pustil v Slovenskem mladinskem gledališču, ki ga je vodil med letoma 1978 in 1985. Uveljavil se je tako v Sloveniji kot v vsej nekdanji Jugoslaviji, saj je režiral tudi v Srbiji, na Hrvaškem, v BiH pa tudi drugod v tujini.

Vzporedno z režiserskim delom je pisal tudi drame. Norci so bili uvrščeni na repertoar Odra 57, enega od prvih povojnih eksperimentalnih gledališč, a zaradi ukinitve niso bili uprizorjeni. Vendar Jovanovića to ni ustavilo, čeprav je bila ta predstava uprizorjena šele sedem let pozneje v SLG Celje. Uveljavil je eksperimentalno gledališko pisavo, denimo z dramo Znamke, nakar še Emilija in tudi obračunal z eksperimentom v Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka. Konec 70. let minulega stoletja je postavil temelje politični dramatiki, ki pa je bila krvavo osebna, z Osvoboditvijo Skopja in Karamazovimi. Odpiral je tabu teme in z njimi polnil gledališke dvorane od Avstralije do ZDA, piše v gradivu ob razstavi.

Preobrazil je jugoslovansko gledališče in kritik Josip Vidmar, ki je takratne nove pojave zavračal, ga je uvrstil med skupino kulturnih teroristov. To oznako si je delil skupaj z ustvarjalci, kot so Ljubiša Ristić, Janez Pipan, Slobodan Šnajder in Rudi Šeligo. Bil je vsestranski intelektualec ter je svoje gledališko delovanje dopolnjeval z eseji o družbeni stvarnosti, pozneje tudi s pesmimi in prozo. Navdihoval je naslednje generacije gledališčnikov kot profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Želel si je postaviti uprizoritev na Plečnikovem stadionu v Ljubljani, kar pa mu ni uspelo.

Razstavo, ki bo na ogled vse do 7. marca, bo 14. januarja ob 20. uri odprla generalna direktorica direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu za kulturo Barbara Koželj Podlogar, so sporočili iz CD.

Avtorji razstave so Matic Kocijančič, Gašper Troha in Primož Jesenko, soavtorji pa še Tea Rogelj, Ana Perne, Katarina Kocijančič in Sandra Jenko.

Ob razstavi v CD in Slovenskem gledališkem inštitutu pripravljajo tudi bogat spremljevalni program, ki ga bo 15. januarja uvedel pogovor Patricije Maličev z Jovanovićevimi sodelavci in sopotniki, sklenil pa se bo 4. marca s sprehodom po Jovanovićevih ljubljanskih postojankah.