V Narodnem muzeju Slovenije razstava o telovadcu in vaditelju Viktorju Murniku

Kot je na današnjem vodstvu za novinarje povedala vodja projekta in soavtorica razstave Renny Rovšnik iz Narodnega muzeja Slovenije, razstava zaobjame celotno Murnikovo življenje. Predstavi Murnikovo osebnost in njegovo družino ter ponudi vpogled v čas, v katerem je deloval. Predstavljeno je delovanje sokolov, Murnikova izobraževalna vloga ter olimpijske igre in tekmovanja, pri katerih je sodeloval najprej kot tekmovalec in pozneje kot vaditelj.

Soavtor razstave Ivan Čuk s Fakultete za šport je poudaril, da je bil Murnik kot vaditelj daleč najbolj uspešen. Bil je prvi, ki je popeljal slovenske telovadce na zmagovalne odre na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah.

Murnik (1874-1964) se je rodil v premožni družini. Študiral je pravo v Gradcu in leta 1898 doktoriral. Kot pravnik je delal na Trgovski in obrtni zbornici, kjer je bil glavni tajnik in pobudnik ustanovitve Trgovske akademije ter Ljubljanskega velesejma. Leta 1896 je postal tajnik telovadnega društva Ljubljanski sokol. Kot je povedal Čuk, je leta 1896 ustanovil vaditeljski zbor, ki je bil prvo slovensko strokovno telo na področju telesne kulture in je začelo z izobraževanjem vaditeljev. Dve leti pozneje je pomagal ustanoviti ženski vaditeljski zbor.

Leta 1904 je Murnik prvič popeljal slovensko telovadno vrsto na mednarodno tekmovanje, čez tri leta pa vključil Ljubljanski sokol v mednarodno telovadno zvezo. Leta 1922 je organiziral prvo svetovno prvenstvo v športni gimnastiki v Ljubljani. Pod njegovim vodstvom so trenirali najboljši slovenski telovadci: Leon Štukelj, Peter Šumi, Josip Primožič in drugi.

Med eksponati na razstavi je tudi bradlja, ki spominja na dogajanje v Amsterdamu leta 1928. Kot je pojasnil Čuk, je Murnik tega leta vodil jugoslovansko telovadno reprezentanco na olimpijske igre v Amsterdam. Odprava je s seboj peljala bradljo, na kateri so vadili v Ljubljani. Na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924 namreč telovadci niso bili zadovoljni z bradljo, na kateri so tekmovali, zato so sklenili, da bodo tokat tekmovali na svoji preizkušeni bradlji. V Ljubljani so jo naložili na brzovlak in z njo preko Nemčije odpotovali na Nizozemsko.

Kot je poudaril Čuk, so bile omenjene olimpijske igre v tekmovalnem smislu največji dosežek Murnika kot vaditelja. Telovadci so osvojili pet odličij, z vrsto so bili tretji. Štukelj je osvojil zlato na krogih in bronasto v mnogoboju, Josip Primožič srebro na bradlji in Stane Derganc bronasto na preskoku. Bradlja v Narodnem muzeju Slovenije sicer ni tista, ki so jo slovenski telovadci peljali s seboj v Amsterdam, ampak je iz društva Sokol Spodnja Šiška.

Murnik je tudi oče telovadnih plesov. Da bi jih lahko opisal, je razvil izrazoslovje za gibe, kot so denimo predročenje, predklon, zaklon, prednoženje, zanoženje, to pa so izrazi, ki jih, kot je spomnil Čuk, uporabljamo še danes.

Eden od zanimivejših predmetov na razstavi je tudi Murnikov usnjen kovček, v katerem je bilo približno 70 značk in znakov z različnih sokolskih zletov - iz Slovenije, Hrvaške in Češke. Med njimi, kot so zapisali v muzeju, izstopa znak, ki ga je za 1. Jugoslovanski vsesokolski zlet v Ljubljani izdelal Lojze Dolinar.

Odprtje razstave, ki bo na ogled do 5. maja, bodo s telovadnimi vajami obogatili sokoli veterani iz Športnega društva Sokol Bežigrad.