V sklopu EPK v Novi Gorici premierno plesna uprizoritev Prometej

Koreografijo sta v sklopu Zavoda MN Dance Company sestavila Michal Rynia in Nastja Bremec Rynia, ki v predstavi tudi plešeta. Kot sta po novinarski konferenci povedala za STA, sta s predstavo Prometej želeli izpostaviti Kafkin del besedila, ki govori o tem, da želi mit o Prometeju razložiti nekaj nerazložljivega. Ta ideja se po njunem mnenju povezuje tudi s sodobnim plesom.

"Ta nerazložljivost je gonilni motor, ki naju vleče v še večje raziskovanje. Med predstavo se ti tako poraja tisoč vprašanj o eksistenci. Predstava je sicer abstraktna, a na nek način kljub temu direktna oziroma narativna. Še vedno pa dopušča odprtost interpretacije," je povedala Nastja Bremec Rynia.

Dramaturginja predstave Ana Kržišnik Blažica je dodala, da so se med ustvarjanjem najbolj posvečali vprašanju, kaj lahko ponudi oziroma novodobnim bogovom ukrade sodobni Prometej. "Kaj bi današnjega človeka obogatilo in ne poškodovalo, še posebej zdaj, ko narašča strah pred nenadzorovanim razvojem umetne inteligence," je pojasnila.

Plesna uprizoritev, ki je koprodukcija SNG Nova Gorica, zavoda GO! 2025 in Cankarjevega doma, poleg mita o Prometeju predstavlja tudi mit o Pandori. Kot sta pojasnila ustvarjalca, gre za dve strani istega kovanca, ki hkrati ponazarjata dobro in slabo plat človeštva.

V predstavi ob Michalu Rynii in Nastji Bremec Rynia nastopa še deset plesalcev, ki prihajajo z vseh vetrov - od Nove Zelandije in Japonske do številnih evropskih držav. Da so lahko vzpostavili tak plesni ansambel, je Nastja Bremec Rynia zasluge pripisala Zavodu GO! 2025 in dodala, da gre za zgodovinski premik na področju sodobnega plesa v Sloveniji. "Že vrsto let sva si z Michalom želela tak ansambel, ki so v tujini že nekaj povsem običajnega. Zdaj se je, zahvaljujoč zavodu, to uresničilo in upam, da bomo tako ali še več nadaljevali tudi v letu 2026," je povedala.

Koreografa se sicer s Prometejem nista prvič poglobila v grško mitologijo, temveč sta jo, kot sta spomnila, odkrivala že večkrat, saj v njej vedno znova najdeta navdih. Začela sta z mitom o Orfeju in Evridiki, nadaljevala z minotavrom v predstavi Labirint, Ikarjem v Ikarusu in zdaj s Prometejem. Ob tem iščeta sodobnost in se sprašujeta, kakšen bi bil današnji junak. "Kdo je na primer današnji Prometej? Dandanes se zavedamo tehnologije in kaj nam ta prinaša, a gre spet za dvojnost: prinaša veliko dobrega, a tudi pasti. Potem pa je na nas samih, kako s tehnologijo oziroma v Prometejevem primeru, z ognjem, ravnamo," sta povedala.

Plesna uprizoritev Prometej je hkrati del projekta Brezmejno telo. Ta bo vrhunec z novo predstavo doživel julija v solkanskem kamnolomu. O njej sicer Nastja Bremec Ryni ni želela razkriti preveč. Povedala je le, da so tako Prometej kot tudi druge njune predstave zadnjih let sosledje predstav, ki raziskujejo tematiko brezmejnega telesa.

Prometej bo na velikem odru SNG Nova Gorica premiero doživel v torek, 21. januarja, ob 20. uri. Ponovitev bo dan zatem ob isti uri.