Dogodki EPK tudi pod Solkanskim mostom, v kamnolomu, parkih

Kot je za STA povedala direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek, so se odločili izkoristiti nekatere naravne danosti Goriške ter nekaj kulturnih dogodkov umestiti v slikovito naravno okolje, izven ustaljenih kulturnih prizorišč. Vse se bo začelo na železniški postaji v Gorici, od koder bo 8. februarja dopoldne proti Novi Gorici krenila pisana povorka glasbe in plesa. Po zaključku parade se bo dogajanje preselilo na prenovljen trg Evrope, nekakšno simbolno točko brezmejnega EPK.

Trg Evrope ali piazza Transalpina - trg, ki je nekoč razdruževal, zdaj povezuje

Trg Evrope pred železniško postajo Nova Gorica bo prizorišče osrednje slovesnosti z visokimi gosti. Lokacija ni bila izbrana naključno. Gre za trg, čez katerega je nekoč potekala meja z bodečo žico, kasneje ograjo, ob vstopu Slovenije v EU leta 2004 pa je postal mesto druženja in sobivanja. Tik pred slovesnostjo ob pridružitvi EU je trg na slovenski strani dobil sedanje ime, ograjo so začeli odstranjevati. Železniška postaja - zaživela je leta 1906 ob odprtju Bohinjske proge, ki je prek Alp in Dunaja povezala Trst in Prago - je najstarejša stavba v modernistični Novi Gorici in tako še "stara fizična nit" z Gorico na drugi strani meje.

Na območju potekajo intenzivna dela urejanja tako železniške postaje kot trga ter degradiranega območja okrog postaje na obeh straneh meje. Nastaja EPK distrikt ali nekakšna obmejna "svobodna kulturna cona", ki naj bi bolje povezala mesti in gostila različne dogodke. Tam bo zaživela Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja (EPIC), kulinarična Super 8 in podhod z dvema amfiteatroma, ki bo olajšal prihod Novogoričanom na železniško postajo. V del postaje se bo preselila novogoriška univerza. Trg, ki ga krasi Mozaik nove Evrope, delo tržaškega Slovenca Franka Vecchieta, bo letos tudi prizorišče Rossinijeve opere Potovanje v Reims, organizatorji obljubljajo spektakel.

Če se nekateri še sprašujejo, kako bosta mesti nadgrajevali sobivanje, ko pa se nista uspeli poenotiti niti glede imena trga, se domačni s tem vprašanjem ne ukvarjajo več. Imeni vsako na svoj način pričata o pomembnih dogodkih, ki so zaznamovali območje - v začetku 21. stoletja veliko širitev EU, stoletje prej pa pomembno železniško povezavo. Italijanska beseda transalpina se namreč nanaša na progo, ki prečka Alpe.

Solkanski most in Soča s klavirskim koncertom

Med najbolj izvirnimi lokacijami EPK Nova Gorica-Gorica je Solkanski most, ki se pne čez Sočo. Pod njim bo domači virtuoz svetovnega slovesa Aleksander Gadžijev julija odigral klavirski koncert, med katerim naj bi zadonela tudi Beethovnova Koralna fantazija, ki velja za nekakšno malo Beethovnovo deveto simfonijo. To bo tudi eden glavnih dogodkov uradnega programa EPK. Naravna kulisa glasbi bodo poleg slikovitega mostu še smaragdna Soča ter Sabotin in romarska Sveta Gora, ki se vzpenjata nad njo. V baziliki na Sveti Gori bo Gadžijev nekaj dni kasneje odigral še solo recital. Tudi 220-metrski Solkanski most je nastal zaradi Bohinjske proge. Slovi kot železniški most z največjim kamnitim lokom na svetu, ki meri 85 metrov, od leta 1985 je del tehniške dediščine. Med soško fronto je avstroogrska vojska med umikom porušila osrednji del mostu, ki je narejen iz nabrežinskega apnenca. Med drugo svetovno vojno je bil večkrat tarča zavezniških bombardiranj, a se ni porušil.

Ob Soči bo potekal še eden večjih projektov EPK, saj si je Gregorčičevo "bistro hčer planin" za svoj "laboratorij" izbral multimedijski umetnik Marko Peljhan, Novogoričan, ki že več let predava na kalifornijski univerzi UC Santa Barbara. Porečje Soče je spremenil v prizorišče umetniško-znanstvenega projekta Isolabs. Kot je povedal ob njegovem zagonu, "raziskujemo dolino Soče, od izvira do izliva, njene elemente, poskušamo razumeti okolje kot generator vsebin, ki so nevidne, liminalne in narediti presečišča, ki povezujejo znanost, umetnost, lingvistiko, poezijo, kulture, ki se tukaj mešajo." Isolabs izhaja iz besede izolacija, a se hkrati navezuje na grški termin isos (enak) in na Isonzo, italijansko in angleško ime reke, labs pa se navezuje na celoten sistem doline kot laboratorij.

Sodobni ples v kamnolomu s pridihom apokalipse

Le dober streljaj od Solkanskega mostu v še delujočem Solkanskem kamnolomu potekajo intenzivne priprave lokacije za nastop MN Dance Company. Mednarodna plesna skupina iz Nove Gorice bo poleti na prizorišču izvedla predstavo Brezmejno telo, ki se ukvarja z vplivom tehnologije in robotike na človeka. Idejni in kreativni vodji MN Dance Company sta plesalca in koreografa Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia, ki jima je Zavod GO! 2025 omogočil oblikovanje mednarodnega plesnega ansambla. Ekipa šteje 15 plesalcev, do poletja naj bi jo še nadgradili, na avdicijo pa se je prijavilo kar tisoč plesalcev z vsega sveta. Ples na kamniti podlagi bo zanje zagotovo poseben izziv, organizatorji pa obiskovalcem obljubljajo izkušnjo "z drugega planeta". S kamnolomom upravlja družba Alpacem Cement (pred preimenovanjem Salont Anhovo), ki je z lokacije že odstranila nekatere objekte nekdanje proizvodnje apna.

Drevesna simfonija v Rafutskem parku, netopirski zvoki na gradu Rihemberk

Nekatera drevesa v Rafutskem parku na obrobju Nove Gorice, ki obkroža slikovito Laščakovo vilo, bodo med EPK ozvočena. Dresdenski simfoniki z umetniškim vodjo in dirigentom Markusom Rindtom namreč pripravljajo Simfonični gozd. Gre za zvočno instalacijo, kjer bodo morali obiskovalci poiskati in prebrati QR kode, skrite na določenih drevesih, da bi lahko prisluhnili zvokom v parku, polnem eksotičnih dreves. Park je bil lani po obsežni prenovi po 20 letih ponovno odprt za javnost, na obnovo pa še čaka tamkajšnja vila, znana tudi kot Vila Rafut. V neoislamskem slogu jo je tik pred prvo svetovno vojno zgradil Anton Laščak (1856-1946), goriški arhitekt, ki je deloval predvsem v Aleksandriji v Egiptu. Med prvo svetovno vojno je bila poškodovana, a jo je Laščak obnovil. Po drugi svetovni vojni je bila nacionalizirana, v njej pa je domovala enota zavoda za zdravstveno zavarovanje. Tako vila kot park sta kulturna in naravna dediščina.

Še en kulturni biser Goriške - grad Rihemberk nad Branikom, ki je nekoč pripadal mogočni rodbini Lanthieri, bo med EPK oživel na izviren način - spremenil se bo v prizorišče "netopirske simfonije". Grad je namreč tudi dom za več vrst netopirjev, zaradi česar so med prenovo en del pustili neobnovljen in zaprt za javnost. Glasbenik Boštjan Perovšek pripravlja novo bioakustično skladbo, instalacijo, kjer bo "ozvočil" subsonične zvoke netopirjev v t.i. zvočno skulpturo, ki ji bodo obiskovalci lahko prisluhnili med hojo po gradu. Ta bo tudi prizorišče video instalacije Martine Testen in Simona Šerca, ki bo gradila na bogati biotski raznovrstnosti Braniške doline.

Za SNG Nova Gorica bo zaživel Ravnikarjev amfiteater

Impozantna stavba gledališča SNG Nova Gorica na trgu Edvarda Kardelja v središču mesta, ki jo je zasnoval arhitekt Vojteh Ravnikar in je zaživela leta 1994, bo dobila zunanji amfiteater, ki bo lahko sprejel okrog 500 obiskovalcev. Zasnoval ga je sicer že Ravnikar, a je bilo treba nanj počakati še nadaljnjih 30 let. Čeprav bo namenjen predvsem gledališki dejavnosti, je amfiteater, ki se ga je že prijelo ime "goriške Križanke", zasnovan tako, da bo lahko gostil tudi koncerte, opere in balet. Direktorica gledališča Mirjam Drnovšček pričakuje, da bo amfiteater zaživel v drugi polovici junija, ko naj bi bila zgrajena še streha. Takrat bo prizorišče ene od 12 gledaliških predstav, ki jih v sklopu projekta Dodekalogija za EPK pripravlja režiser Tomi Janežič.