Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

NOVO CELJE - LASTNIKI, ARHITEKTURA IN OPREMA NAJLEPŠEGA DVORCA V SAVINJSKI DOLINI

Monografija prinaša celostno predstavitev arhitekture in nekdanje opreme razkošnega baročnega podeželskega dvorca Novo Celje in njegovega predhodnika, dvorca Plumberk. Kot je zapisala avtorica, je nadaljnja razširitev raziskave temeljila tudi na proučevanju življenjskih zgodb lastnikov obeh dvorcev, med njimi grofov Gaisruck in Jožefa Ludvika Hausmanna, saj so družbeni status, ambicije in biografije lastnikov bistveno vplivale na arhitekturo in opremo dvorca. Po mnenju avtorice je dvorec že nekaj desetletij brez prave namembnosti, sicer pa v poletnih mesecih tam gostijo razstave sodobne umetnosti.

Polona Vidmar je višja znanstvena sodelavka Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU in predstojnica oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Mariboru. Posveča se raziskavam umetnostnega naročništva v zgodnjem novem veku. Poleg omenjene je avtorica monografije Turkerije, orientalci in krepostni junaki ter del o gospodih Ptujskih ter nagrobniku prvega štajerskega vojvode.

KURJA FIZIKA - ROSNA LETA FERIJA LAINŠČKA

Z romanom Kurja fizika slovenski pisatelj zaključuje trilogijo z naslovom Kurji pastir, v kateri upodablja svoja otroška leta v obmejni vasici Dolenci na Goričkem v Prekmurju. Pisatelj v tem romanu opisuje svojo mladost v času osnovnošolskega izobraževanja, njegova starša pa si na vse načine prizadevata, da bi se preselili v novo hišo. Dečkov horizont izrazito določajo domišljijske in sanjske podobe, ki se v romanesknem dogajanju postopoma spreminjajo v arhetipske vzorce, so zapisali pri založbi.

Feri Lainšček (1959) je napisal več kot sto književnih del, ki jih zaznamujejo prekmurska pokrajina in njeni ljudje. Zaslovel je z romani za odrasle in poezijo. Njegova pesniška zbirka Ne bodi kot drugi iz leta 2007 je postala uspešnica, po nekaterih romanih so posneli tudi celovečerne filme, kot sta Halgato in Petelinji zajtrk. Lainšček se je uveljavil na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijskih in lutkovnih iger, filmskih scenarijev ter kot pisec popevk in šansonov. Prejel je več nagrad, med njimi leta 2021 Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

ČEZ MODRO ČRTO - O TEŽI DRUŽINSKIH ZAPLETOV

Mladinski roman Čez modro črto dokazuje zapletenost in težo sprejemanja odločitev, ki imajo vpliv na vse člane družine, so zapisali pri založbi Miš. Starša perspektivnih hokejistov Tineta in Urške se ločujeta, medtem pa mama pričakuje, da se bosta oba kljub globoki navezi na domači kraj, hokej in prijatelje z njo preselila v oddaljen kraj.

Igor Karlovšek (1958) je po poklicu odvetnik, a že več kot tri desetletja piše televizijske in filmske scenarije, radijske igre in romane. Za svoj mladinski roman Gimnazijec je leta 2005 prejel nagrado večernica. V knjižnih delih, kot so Bahamski dokument, Sodišče, Odvetnik, Klan in Rodoljub, obravnava družbeno aktualne vsebine in kazniva dejanja, ki jih spoznava v vsakodnevni odvetniški praksi.