Založba Beletrina v letu 2025 z novimi domačimi in prevodnimi deli

Beletrina šteje 29 let, odkar se je podala med knjige, sprva pod imenom Študentska založba. Od leta 1996 dalje izdajajo leposlovje tako domačih kot tujih avtorjev, ga povezujejo v različne zbirke, kot je med zadnjimi Žametna Beletrina, ter s festivali, kot je festival Literature sveta Fabula, ki ga spremlja istoimenska zbirka. A dobrih knjig ne bi bilo brez urednic in urednikov, je izpostavil direktor Mitja Čander.

Odgovorni urednik Urban Vovk je poudaril, da so uredniki le prvi v vrsti, ko je govora o izdajanju knjig, saj so tu še druge službe, ki "ustvarijo neko dodano vrednost" in jim pomagajo na poti do bralcev, kot so lektorji, oblikovalci in marketing. "Še preden sem začel delati na založbi Beletrina, se mi je zdelo, da je ta založba ponujala nek zgled ravno v tem, da ima dobro pokrite vse sektorje," je dejal.

Kot je med drugim dodal, na založbi dobijo veliko zanimivih predlogov in prevodov, kar je precej več, kot jih nato uvrstijo v program oziroma predstavijo v katalogu. Program je sicer po njegovih besedah večgeneracijski, saj vanj vstopajo avtorji različnih generacij in estetik, iz tega razloga pa tudi v uredništvu potrebujejo "določeno pestrost pogledov".

Za leto 2025 so napovedali 31 domačih in 38 prevodnih del. Od domačih avtorjev bodo med drugim izšla nova dela Gabriele Babnik, Irene Svetek, Tine Vrščaj, Mojce Kumerdej, Aleša Štegra, Alojza Ihana, Borisa A. Novaka in Toneta Partljiča. V zbirki Klasična Beletrina, ki bo vstopila v novo petletko, bodo izšla dela Edgarja Allana Poeja, Emila Zolaja, Victorja Catalaja, Grazie Deledda in Iva Andrića.

Zbirka Žametna Beletrina bo bogatejša za prevod biografije papeža Frančiška, v njej pa bodo svoja življenja med drugim razgrnili še misijonar Pedro Opeka, glasbenik Peter Lovšin, kulturni menedžer Mitja Rotovnik ter zdravnik in športni komentator Andrej Stare.

Marčevska Fabula bo potekala z naslovom Izkrivljena resničnost, med napovedanimi gostujočimi imeni sta ameriški pisatelj, politolog in politični ekonomist Francis Fukuyama ter izraelski filozof Noam Yuran. Kot je povedal Čander, festival tokrat ne bo potekal le v ljubljanskem Cankarjevem domu, ampak se bo preselil tudi v Celje in z nekaj dogodki obogatil še Maribor.

Pri založbi so sicer vpeti v še številne projekte. V digitalni obliki so že pred leti zagnali spletni portal Airbeletrina, ki je lani z novim urednikom Andražem Gombačem podvojil obisk, temu je sledila platforma za prodajo in izposojo e-knjig Biblos. Iz teh izkušenj so lani pripravili naročniško platformo Beletrina Digital, na kateri ponujajo elektronske in zvočne knjige, filme, podkaste in avtorske prispevke različnih piscev. Nabor del je vsake dva meseca večji in širši in po oceni odgovorne urednice Irene Svetek lahko zadovoljuje še tako zahtevnega uporabnika.

V okviru mednarodnih sodelovanj je eden od projektov, ki jih vodijo, pesniška platforma Vesopolis, ki združuje 36 pesniških festivalov. Pa tudi sicer so kljub nepredvidljivim situacijam v mednarodnem okolju visoko uspešni pri prijavah na razpise, je povedal programski direktor Aleš Šteger.