NUK pridobil rokopisno zapuščino Marka Breclja
Ljubljana, 30. januarja - V rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) so pred kratkim pridobili rokopisno zapuščino slovenskega glasbenika, literata in političnega aktivista Marka Breclja (1951-2022). Zbirka obsega fotografije, osebne dokumente, korespondenco, rokopise, dnevnik iz leta 1966 ter albuma Coctail in Obilni poslovilni na gramofonski plošči.
Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob pridobitvi rokopisne zapuščine Marka Breclja (1951-2022).
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob pridobitvi rokopisne zapuščine Marka Breclja (1951-2022).
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob pridobitvi rokopisne zapuščine Marka Breclja (1951-2022).
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob pridobitvi rokopisne zapuščine Marka Breclja (1951-2022).
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob pridobitvi rokopisne zapuščine Marka Breclja (1951-2022).
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob pridobitvi rokopisne zapuščine Marka Breclja (1951-2022).
Skrbnik Rokopisne zbirke Marijan Rupert.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob pridobitvi rokopisne zapuščine Marka Breclja (1951-2022).
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob pridobitvi rokopisne zapuščine Marka Breclja (1951-2022).
Urednik AirBeletrine in Brecljev prijatelj Andraž Gombač.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob pridobitvi rokopisne zapuščine Marka Breclja (1951-2022).
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob pridobitvi rokopisne zapuščine Marka Breclja (1951-2022).
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob pridobitvi rokopisne zapuščine Marka Breclja (1951-2022).
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob pridobitvi rokopisne zapuščine Marka Breclja (1951-2022).
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob pridobitvi rokopisne zapuščine Marka Breclja (1951-2022).
Glavni urednik leposlovja pri Mladinski knjigi Andrej Ilc.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob pridobitvi rokopisne zapuščine Marka Breclja (1951-2022).
Urednik knjige Primož Vitez.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob pridobitvi rokopisne zapuščine Marka Breclja (1951-2022).
Skrbnik Rokopisne zbirke Marijan Rupert.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob pridobitvi rokopisne zapuščine Marka Breclja (1951-2022).
Vdova Marka Breclja Arijana Brecelj.
Foto: Bor Slana/STA
Skrbnik rokopisne zbirke Marijan Rupert je zapuščino Breclja za STA označil kot kamen v mozaiku slovenske literarne in kulturne zgodovine. Po njegovih besedah je bil Brecelj človek s kategoričnim nasprotovanjem ustaljenim navadam, izpostavil je tudi njegovo zmožnost samoizpraševanja, kaj pomeni biti človek.
Breclja so podrobneje opisali njegova žena Arijana Brecelj, novinar in urednik Andraž Gombač, vodja uredništva leposlovja pri založbi Mladinska knjiga Andrej Ilc ter prevajalec in jezikoslovec Primož Vitez. Brecljeva žena je izpostavila njegov politični aktivizem. Kot je povedala, se v družbi premalo govori o njegovih političnih idejah glede mladinske kulture, odnosa do cerkvene oblasti in izobraževalnega sistema. Boril se je tudi proti militarizaciji, Natu in možnosti, da Slovenija postane uslužnostna dežela.
Njegova stališča je označila kot močna in nevarna. Kot je povedala za STA, je bilo življenje v Jugoslaviji po mnenju Breclja bolj človeško, mediji in javnost pa niti niso hoteli podpreti ali spoznati njegovih novih političnih konceptov.
Po mnenju Gombača predaja Brecljeve rokopisne zapuščine pomembno prispeva k temu, da Brecelj prejme zasluženo mesto. Predstavil ga je kot sistematično, premišljeno in humorno osebnost, med drugim je spomnil na dan, ko se je Brecelj v koprsko banko odpravil s samokolnico, tam prevzel 500 evrov občinske podpore za delovanje društva v centih in celoten izkupiček raztresel pred prostori mestne občine.
Po besedah Ilca bodo o slovenskem glasbeniku in političnem aktivistu izdali tudi biografijo. Eden od izhodišč nastanka knjige je bil Brecljev zapis "eden redkih sem, ki se zaveda svoje dolžnosti biti človek". Kot je dodal Vitez, je Breclja mogoče razumeti le na multidisciplinaren način.
V Sarajevu rojen Brecelj je s svojimi nastopi in humorjem zaznamoval najprej slovensko in jugoslovansko glasbeno sceno. Glasbenik je nastopal samostojno, njegov album Coctail iz leta 1974 je kmalu po izidu dobil kultni status. Nastopal je tudi v duetu s pesnikom Ivanom Volaričem - Feom ter še s skupino Marjanov čudni zajec in ansamblom Javna vaja. Kot vodja koprskega Mladinskega kulturnega centra in Društva prijateljev zmernega napredka je tudi tam zaznamoval kulturno dogajanje.
Brecelj je bil eden najbolj prepoznavnih glasbenikov in ustvarjalcev, znan po svojem družbenem angažmaju. Leta 2020 je prejel glasbeno nagrado zlata piščal za življenjsko delo, leto prej pa Ježkovo nagrado.