V Centru Rog pregledna razstava o delu arhitekta Borisa Podrecce

Monumentalni razstavni projekt sta v sodelovanju z avtorjem med drugim zasnovala arhitekta Katarina Čakš in Timotej Jevšenak, ki je tudi kustos razstave. Projekte, ki so na ogled, je Podrecca ustvaril med letoma 1980 in 2024, pri postavitvi v Centru Rog pa so izhajali iz semperjanske prostorske mreže, ki se z idejo strukture, vozlanja in šivanja navezuje na temeljne ideje enega njegovih ključnih vzornikov Gottfrieda Semperja. V ta namen so nekatere elemente, potrebne za postavitev, izdelali v laboratoriju centra.

Kot je na predstavitvi pred odprtjem povedal direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane Blaž Peršin, razstava odraža arhitektovo privrženost del, obenem pa tudi njegovo razmišljanje o arhitekturi, saj Podrecca, kot je dejal, ni le izvajalec arhitekturnih del, ampak arhitekturo tudi premišlja. Ob razstavi je izšel obsežen katalog.

Po Peršinovih besedah je Podrecca za slovenski prostor poleg del, ki jih je podpisal, pomemben tudi zato, ker je bil neke vrste "mediator prenosa kozmopolitske orientacije" pri dojemanju arhitekture. Kot je izpostavil, je namreč v času Piranskih dnevov arhitekture kot profesor na Univerzi v Stuttgartu povabil številne pomembne arhitekte tistega časa v slovenski prostor in s tem dajal tempo mednarodnim povezavam in mednarodnim kontekstom.

Razstava Podrecco predstavlja kot arhitekta širšega slovesa. Njegova dela so med drugim zaznamovala tudi avstrijsko in italijansko okolje. Med njegovimi slovenskimi projekti pa so denimo prenova Tartinijevega trga v Piranu, galerija Dessa, vinska klet Brič blizu Kopra, Medicinska fakulteta v Mariboru, ljubljanska Vila Urbana in Žitni most. Obenem ga predstavlja kot arhitekta, ki je posegel še na druga področja, kot je oblikovanje stolov, taburejev in kozarcev.

Tudi na tem področju je bil uspešen, saj so eno od njegovih čaš na sejmu v Münchnu prodali v skoraj 20.000 primerkih. "To so tudi majhne arhitekture, majhne funkcionalne priče," je pred odprtjem razstave povedal Podrecca, ki samo arhitekturo dojema kot nekaj, kar ni umetnost, ampak blizu umetnosti. "Jaz se čutim bolj kot antropolog kot arhitekt," je dejal.

Kot arhitektu mu je sicer pomembno, da razpolaga s stvarmi, ki jih v nekem kraju pozna, ker pozna tudi detajle. Tako "pozna vse obraze" in lahko nastane neke vrste portret določenega kraja v arhitekturi. Kot primer tega je izpostavil bele vile na morju pri Dubrovniku.

Razstava spominja, da se je njegovo delo začelo na področju urbanizma. Poleg maket prikazuje tudi njegove skicirke, ki so po besedah Jevšenaka sploh prvič na ogled javnosti. Kot je izpostavila Čakš, pa opozarja tudi na to, da je bil Podrecca zaslužen za prvo mednarodno razstavo o Jožetu Plečniku v centru Pompidou v Parizu. Njegov širok in raznolik opus sicer v celoti obsega več kot 350 izvedenih projektov po Evropi in svetu.

Razstava je nastala v koprodukciji Muzeja in galerij mesta Ljubljane in Centra Rog ter v soorganizaciji z Umetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta ZRC SAZU.