Društvo slovenskih režiserjev nagrado za življenjsko delo namenilo Nadji Velušček

Njen pogled je pronicljiv pogled ustvarjalke, ki pripoveduje svet iz periferije. To je pogled, ki je zaradi vztrajanja pri svoji specifični poziciji in identiteti na samozavesten način osvobojen gravitacijske teže filmskih in zgodovinskih centrov, so dodali.

Nadja Velušček je v soavtorstvu z Anjo Medved med drugim ustvarila odmevne dokumentarne filme, kot so Moja meja, Trenutek reke, Mesto na travniku in Vžgano v spominih. V svojem delu se kot dokumentaristka in arhivarka zanima za zgodovino goriške regije, kot se je zapisala v ljudeh.

Njeno ustvarjanje zaznamuje neakademski pristop k mediju filma. Najpomembnejša prvina tega pristopa je sposobnost prisluhniti, poslušati, dovoliti spominu, da se izlušči. S svojimi protagonisti je preživela ogromno časa, ki ni zabeležen na kameri. Ta čas je investicija, ki je omogočila, da je nastajal - in še naprej nastaja - posneti arhiv, zakladnica dragocenih osebnih pričevanj, so zapisali v društvu režiserjev.

Dokumentarne filme, ki so nastajali skozi desetletja, so opisali kot fragmente te zakladnice, in vendar je vsak tudi celovit, zaokrožen portret specifičnega prostora in vanj vtkanih usod.

Spomnili so, da je mnogo filmov Nadje Velušček nastajalo mimo ali pa na robu institucionalne podpore. Njihovo nastajanje je omogočila avtoričina vztrajna ljubezen do filmskega medija, ki jo je gojila od začetkov Kinoateljeja v Gorici, in njena vztrajna ljubezen do krajev in prebivalcev regije z obeh strani vedno na novo začrtane meje. Specifična identiteta teh krajev in ljudi je skozi filme Nadje Velušček dobila svoj obraz, svoj glas, svoj izraz.

Kot so še zapisali, naj bo nagrada za življenjsko delo po eni strani poklon dosedanjemu ustvarjanju, pa tudi vzpodbuda avtorici, da nadaljuje s svojim dragocenim delom, po drugi strani pa prijazno potrdilo ključnim institucijam, da jo pri tem delu v prihodnosti podpirajo.

Nadja Velušček živi in ustvarja v Šmihelu. Po izobrazbi je profesorica slovenščine in italijanščine, ki ju je poučevala na srednjih šolah v Novi Gorici in Gorici. Skupaj z Naškom Križnarjem, Silvanom Furlanom in Jožetom Dolmarkom je v okviru prve zaposlitve na Zvezi kulturnih organizacij prirejala filmske večere, režirala eksperimentalne mladinske uprizoritve, dijake navduševala za odrsko uprizarjanje ter jih učila filmsko vzgojo.

Snovala je radijske oddaje o filmu ter skoraj tri desetletja soustvarjala program čezmejne organizacije Kinoatelje, od festivalov Film video monitor in Nagrade Darko Bratina - poklona viziji dokumentarnih filmov. Z režiserko in hčerko Anjo Medved sta posneli 12 dokumentarnih filmov.

Podelitev nagrada Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije ter nagrade Štigličev pogled za režijo posameznega AV dela bo 19. februarja v Slovenski kinoteki. Prejemnike petih nagrad Štigličev pogled bodo razkrili na podelitvi.