Mednarodni dan maternega jezika kot dan praznovanja jezikovne raznolikosti

Kot so zapisali pri Unescu, bo dvodnevni dogodek, s katerim bodo počastili globalno jezikovno raznolikost, obsegal pogovore, srečanja, predstave in razstavo, vse pa bo dostopno prek prenosa v živo. Pri organizaciji sicer ocenjujejo, da obstaja 8324 govorjenih ali znakovnih jezikov, od katerih jih je približno 7000 še vedno v uporabi. Vendar pa je jezikovna raznolikost ogrožena, saj jeziki v hitro spreminjajočem se svetu pospešeno izginjajo, so zapisali.

Na literarnem večeru pisateljskega društva (DSP), ki bo ob 18. uri v Cankarjevem domu, bodo sodelovali Nadia Roncelli iz tržaške založbe Mladika, Martina Kafol iz Založništva tržaškega tiska in Hanzi Filipič iz Mohorjeve družbe v Celovcu. Z glasbo bo večer pospremil Matej Krajnc.

V imenu DSP je poslanico ob dnevu prispeval pesnik in pisatelj iz Doline pri Trstu Boris Pangerc. V njej je izpostavil ljubezen do jezika in naroda, to pa je po njegovem mnenju najvišji izraz ljubezni do domovine. Vendar ljubiti svoj materni jezik in narod ne pomeni sovražiti maternega jezika soseda in njegove narodnosti, je izpostavil.

Spomnil je na zgodovino zahodnega roba Slovenije in čezmejnega primorskega okolja, kjer je bil slovenski materni jezik "v fašističnem dvajsetletju ne samo prepovedan, temveč zasramovan in obsojen na smrt in tisti, ki so si upali spregovoriti po slovensko, so bili preganjani, psovani, opljuvani in klofutani". Kot je zapisal, je etnično čiščenje Slovencev v Julijski krajini v času fašizma pustilo globoko bolečino v kolektivni zavesti, a so kljub temu obstali. Iz tega razloga so na materni jezik tako občutljivi in navezani. Z njim živijo, ker bi se sicer "razgradili v tujem okolju", ter ustvarjajo, ker bi sicer "postali folklora".

Obenem je po njegovih besedah treba priznati, da se v maternem jeziku dogajajo tudi krivice. "Vse bolj pogosto se moramo boriti proti sovražnemu govoru, ki je prisoten tako v našem vsakdanjem življenju kot tudi v javnem diskurzu," je prepričan Pangerc. V poslanici je med drugim izpostavil še, da je v političnih, družbenih, kulturnih in gospodarskih okoljih, ki zemljepisno ne pripadajo matični domovini, materni jezik vsak dan ogrožen. V takšnem okolju pa tudi ni vedno samoumevno, da je slovenščina vsem v zibelko položena materinščina.

S poslanico se je mednarodnega dneva maternega jezika spomnil tudi predsednik DS Marko Lotrič. Med drugim je ocenil, da ohranjanje kakovosti slovenskega jezika terja zavestno skrb tako doma kot v šolah, medijih in umetnosti. Po njegovem mnenju je namreč slovenščina kot materni jezik danes vse bolj ogrožena, k čemur prispevata tudi upadanje rodnosti ter prevlada angleščine v akademskem, poslovnem in vsakdanjem okolju.

Unesco je 21. februar izbral za mednarodni dan maternih jezikov leta 1999 v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so 21. februarja 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj materin jezik - bengalščino.