Pred devetimi desetletji rojstvo klasika svetovne književnosti Danila Kiša
Beograd, 22. februarja - Na današnji dan pred 90 leti se je rodil srbski romanopisec, pisec kratkih zgodb, esejist in prevajalec Danilo Kiš, ki ga uvrščajo med sodobne klasike svetovne književnosti. Bil je tudi najresnejši jugoslovanski kandidat za Nobelovo nagrado za literaturo.
Svoje literarno ustvarjanje je Kiš začel kot pesnik, nato se je v začetku 60. let minulega stoletja usmeril v prozo: kratke zgodbe in povesti, novele in romane. Kiševa prva dela so izšla leta 1962. Njegova proza je osredinjena na drugo polovico 20. stoletja. Njegove knjige so prevedene v številne svetovne jezike, v izdajah vodilnih svetovnih založb in v izdajah sodobnih klasikov svetovne literature.
Ob pisanju proze je Kiš pisal tudi avtopoetične eseje, ki so dragoceno pričevanje o njegovem življenju in delu, drame in filmske scenarije. Prevajal je iz francoščine, madžarščine in ruščine. Za svoje delo je prejel številne domače in mednarodne literarne nagrade.
Med njegova glavna dela sodijo romani Mansarda, Psalm 44, Vrt, pepel in Peščena ura, zbirki novel Grobnica za Borisa Davidoviča in Enciklopedija mrtvih ter zbirka esejev Homo poeticus. Večina njegovih del je dosegljiva tudi v slovenščini.
Kiš je bil izjemno luciden mislec in intelektualni motor svojega časa. Kot prvovrsten esejist in utemeljitelj postmodernizma je vplival tudi na slovenske avtorje, kot so Aleš Debeljak, Andrej Blatnik, Drago Jančar, Branko Gradišnik in mnogi drugi. Je tudi eden najpogosteje prevajanih avtorjev bivše skupne države, je o Kišu zapisala založba Beletrina.
Kiš se je rodil 22. februarja 1935 v vojvodinski Subotici. Njegov oče je bil Eduard Kiš, madžarski Jud, mati Milica Dragićević je bila po rodu iz črnogorskega mesta Cetinje.
Po zgodnjem otroštvu, ki ga je zaznamovala druga svetovna vojna in je kasneje postala eden najmočnejših virov njegove literature, je Kiš odraščal na Cetinju, kjer je tudi končal srednjo šolo. Nato je študiral v Beogradu, kjer je bil prvi podiplomski študent svetovne književnosti. V glavnem srbskem mestu je kasneje živel in deloval kot svobodni umetnik. Zadnja leta je preživel v Parizu, kjer je 15. oktobra 1989 tudi umrl.