Festival kompleksnosti na Goriškem o demokraciji in mejah

Društvo je nastalo pred skoraj 20 leti, ko so študenti na študiju v Ljubljani želeli na Goriško prenesti določene teme in o njih razpravljati. Njihovi glavni projekti so festival Mesto knjige, kulturno stičišče Carinarnica na nekdanjem maloobmejnem prehodu na Erjavčevi ulici in revija Razpotja, katere odgovorni urednik je zgodovinar in politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič.

Festival kompleksnosti bo kot nekakšna rdeča nit literarnega programa, ki bo potekal od marca do novembra na različnih lokacijah v štirih obsežnejših sklopih, ki jih bo spremljalo več manjših dogodkov. Pojavljal se bo na različnih simpozijih in festivalih. Uvodno predavanje bosansko-hrvaškega pisatelja in lanskega nagrajenca Vilenice Miljenka Jergovića bo tako potekalo v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 6. marca, med simpozijem Odmaknjeni pogled: Nova stvarnost in realizmi v Srednji Evropi (1925-1933). Govoril bo o tem, kaj je nova stvarnost danes. Naslednji dan bo sledil še pogovor z avtorjem v knjigarni in kavarni Maks v Novi Gorici.

S poglobljenim branjem misliti lastno pozicijo ob meji

S festivalom želi društvo nadgraditi projekte, ki so jih razvijali zadnja leta, in "reflektirati lastne danosti skozi širši diskurz domačih in tujih avtorjev leposlovja in teorije", je za STA povedal vodja festivala Miha Kosovel. "Hkrati se navezujemo na manifest o poglobljenem branju, ki je bil predstavljen leta 2023 na frankfurtskem sejmu, ko je bila Slovenija častna gostja, pri čemer gre tudi za kontinuiteto med slovenskimi projekti."

Ljubljanski manifest zagovarja vlogo branja ne le kot prakse, ki omogoča osebni kognitivni razvoj, ampak tudi kot tiste, ki je ključnega pomena za demokracijo. "Šele prakse branja nam omogočajo, da se lahko soočimo z vse bolj kompleksnim svetom na način razumevanja in empatije, ne pa z nekimi avtokratskimi puhlicami," je povedal.

Predstavitev festivala bo naslednjo sredo v Novi Gorici, ko se bodo na okrogli mizi zbrali trije avtorji Ljubljanskega manifesta, Miha Kovač, Adriaan van der Weel in Andre Schüller-Zwierlein ter drugi gosti in razpravljali o razmerju med demokracijo in branjem. Kosovel pravi, da želijo pripraviti celoletni literarni program z okroglimi mizami o branju. "To bo torej spodbuda k branju in k skupnemu razmišljanju o naši usodi."

Festival bo obravnaval vrsto tem, s katerimi se soočajo ljudje na obmejnih območjih in širše, večjezičnost, razmerje med manjšinskimi in večinskimi jeziki, razmerje med perifernostjo in centralnostjo ali med ruralnostjo in urbanostjo, osvetlili bodo tudi teme vojne, gradnje miru in okolja.

Od prevajanja jezikov manjšin do kulturnega prevajanja idej

Prvi sklop se bo nadaljeval 22. marca, ko bodo pisatelji iz Slovenije, Hrvaške in Italije Sebastijan Pregelj, Nada Gašić in Federica Marzi spregovorili o pisanju in jezikih na območju severnega Jadrana. Drugi sklop bo sledil konec maja in v začetku junija, ko v goste prihajata avtorica bolgarskega rodu Kapka Kassabova, v slovenščino je preveden njen roman Meja, in italijanska pisateljica afriških korenin Igiaba Scego. V slovenščini lahko beremo njeno avtobiografsko pripoved Moj dom je tam, kjer sem.

Tretji sklop bo festival Mesto knjige, ki bo potekal med 29. avgustom in 6. septembrom pretežno pred Maksom, gostili pa bodo tudi več filozofov, Didiera Eribona iz Francije, Franca Berardija-Bifa iz Italije in Roberta Pfallerja iz Avstrije. Intelektualno zelo močan bo tudi zadnji, novembrski sklop, ko bo na programu konferenca mreže evropskih kulturnih revij Eurozine, katere član so tudi Razpotja.

"V okviru konference pripravljamo program na temo prevajanja z več mednarodnimi intelektualci. Ne bomo govorili le o jezikovnem prevajanju, ampak tudi kako določene ideje 'rastejo' in se prevajajo v različnih kulturah. Del bo posvečen politiki, in sicer kako se različne avtokracije prevajajo v različne kulturne kontekste. Obeta se velik dogodek z odmevnimi imeni, tudi Slavojem Žižkom, a vseh še ne bomo razkrili," je povedal Kosovel.

Med festivalom bodo spregovorili o manjšinski literaturi. Želeli bi predstaviti narode, kot so Katalonci, slovensko manjšino med Istro in Goriško, pa manjšine na Britanskem otočju. Gostili bodo striparja Davida Toffola, avtorja Italijanske zime. Strip skozi otroške oči govori o deportacijah Slovencev v fašistična taborišča, preveden je tudi v slovenščino. Toffolo bo v Novi Gorici izvedel tudi istoimenski glasbeno-stripovski recital.

Ali lahko kultura premika meje?

Na vprašanje, kako se koncept festivala vključuje v EPK, Kosovel pravi, da je že sam čezmejni EPK Nova Gorica- Gorica drugačen od mnogih drugih ravno zato, ker presega kulturo. "Želi namreč vzpostaviti prostor, ki prebivalcem dveh mest v eni kulturni prestolnici omogoča skupen širši demokratičen prostor skozi kulturo, kjer se lahko vzpostavi kritično distanco do nacionalizmov, a obenem ne zanika svoje nacionalnosti oziroma dediščine."

Na pomisleke, v kolikšni meri lahko poglobljene debate ali kultura spreminjajo stvari na bolje, pravi, naj "si zamislimo, kakšen bi bil svet, če tega ne bi bilo. Hitro bi videli, da kultura in razprave ustvarjajo neko ozračje. In če si predstavljam, da Nova Gorica in Gorica ne bi imeli prav veliko kulture, zdaj zagotovo ne bi bili EPK in zdaj ne bi govorili somestju. Gre za ideje, ki so najprej nastale na področju kulture, prešle v mnenjsko publiko, preden so jih posvojili tudi politiki."

"Tudi glede EPK bomo čez nekaj let ugotavljali, kakšna je bila Nova Gorica pred, denimo, osmimi leti in kakšna bo čez osem let. Po mojem mnenju bomo videli, da je odločitev za EPK pomembno vplivala na Goriško z vseh vidikov, od turizma in samozavesti mesta do boljše čezmejne povezanosti, prijateljstev in zvez, podjetij, ki poslujejo na obeh straneh meje," meni sogovornik.

"Ker bo veliko gostov iz Italije in seveda tudi iz Slovenije, želimo s festivalom ustvariti nekakšno prepišnost, da predremo mehurčke ustaljenih debat, ki obstajajo znotraj vsakega naroda, in poskušamo obenem dati občinstvu možnost, da spozna avtorje iz sosednje države. Ciljna publika festivala so tako domačini z obeh strani meje kot tudi ljudje iz širše čezmejne okolice," je za STA povedal Kosovel. Glavne dogodke bodo prevajali v italijanščino ali slovenščino, nekateri bodo potekali le v slovenščini.