Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

SVET JE DRUGAČEN - ŽIVETI NA RAZLIČNIH KONCIH SVETA

Leposlovno delo je nadaljevanje spominov iz avtoričinega knjižnega prvenca z naslovom Svet, kot iz škatlice vzet. V njenem prvem delu prevladujejo zlasti prekmurski motivi in neokrnjeni spomini na mladost v rodni Murski Soboti v času Titove Jugoslavije, medtem ko novo izdano delo bralcem približa avtoričina doživetja s potovanj in spoznanja, da svet ni tako preprost in brez napak, kot ga je dojemala v mladosti. Avtorica med drugim piše o obisku ruske prestolnice, newyorški družbi, zgodovini Jeruzalema, pariški ljubezni, umetnosti v Benetkah pa tudi o Radovljici in Ljubljani, ki jo označi kot najlepše mesto na svetu.

Leta 1965 rojena Gaber je lektorica za nemški jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti in od leta 2018 tudi predsednica akademskega zbora fakultete. Na oddelku za primerjalno književnost predava nemščino, na oddelku za umetnostno zgodovino pa literarno teorijo. Predmet njenega raziskovalnega dela je srednjeveška književnost. Leta 2021 je izdala svoje prvo leposlovno delo, literarizirano avtobiografijo Svet, kot iz škatlice vzet, dve leti kasneje pa je pri Znanstveni založbi ljubljanske Filozofske fakultete izšla njena knjiga Minezang o nemški srednjeveški ljubezenski liriki in njenem pomenu za svetovno literaturo.

ZGODBE IZ LABIRINTA - RAZCEPLJENOST DRUŽBE IN POSAMEZNIKOV

V Zgodbah iz labirinta je Tomšičev alterego v osami in dovzeten za znamenja iz okolice, ki mu odstirajo globljo resnico o tem, kaj pomeni biti človek, so zapisali pri založbi. Avtor med drugim opisuje razvoj družbe, ki je razklana med človeško civilizacijo in naravo. Odvija se v dobi, ki jo Tomšič imenuje duša hladne zore. V njegovih zgodbah človek kot nekaj več postane nekaj manj, izpostavi pa pomen nevidnih bitij narave. Ob koncu svoje poti je pisatelj pripravljen tudi na iskren obračun s seboj, zanj je vendar ključno, da pri videnjih in izkušnjah posameznika, ta ne okameni in se čustveno ne otopi.

Tomšič (1939-2023) velja za eno od osrednjih imen slovenske proze zadnjih desetletij. Avtor številnih romanov, več zbirk kratkih zgodb pa tudi dramskih del in radijskih iger, je obveljal za najizrazitejšega predstavnika slovenske različice magičnega realizma, pogosto označene tudi z izrazom pokrajinska fantastika. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada.

PIRATI Z LEDENEGA MORJA - PRIJATELJI KOT REŠITELJI

V knjigi kapitan Beloglavec na Ledenem morju ugrablja otroke in jih sili k delu v rudniku, so zapisali pri založbi. Nihče nima poguma poiskati izgubljene otroke, ko pa kapitan ugrabi Miki, se njena starejša sestrica Siri pogumno poda na Beloglavčev otok, da bi sestro rešila iz krempljev krutih piratov. Med potjo, polno dogodivščin in nevarnosti, obe spoznata pomen prijateljstva in sestrske ljubezni. Roman je v slovenščino prevedla Alexandra Natalie Zaleznik. Leta 2015 je bil roman nominiran za prestižno švedsko nagrado August, doslej je bil preveden v več kot 20 jezikov.

Nilsson (1979) je švedska pisateljica mladinskih romanov. V svojih knjigah mladim predaja sporočila o prijateljstvu, pogumu, odločenosti, smrti in ljubezni ter pomenu družinskih vezi. V slovenščino sta prevedena njena romana Jaz in Gorila ter Pirati z Ledenega morja. Za svoja knjižna dela je prejela več nagrad, med drugim nagrado Astrid Lindgren in nagrado Jamesa Krüssa.