Glazerjeva nagrada za življenjsko delo slikarki Anki Krašna

Nagrado in listine bodo dobitnikom podelili na prireditvi 20. marca v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor.

Predsednik občinskega odbora za podelitev Glazerjevih nagrad Rene Maurin je na današnji novinarski konferenci povedal, da je prispelo zelo visoko število predlogov dobitnikov, in sicer skupno 31 predlogov, kar je sedem več kot lani.

Strokovne komisije za posamezna področja so opravile ožji izbor, končno odločitev pa je sprejel odbor, ki ga v novem mandatu sestavljajo poleg Maurina še Jerneja Ferlež, Zora A. Jurič, Barbara Švrljuga Hergovich, Borut Gombač, Jure Ivanušič, Bojan Labović, Dejan Pušenjak in Aleš Maver.

"Imeli smo zelo prijetno delo, ker je bil nabor kandidatov v letošnjem letu izjemno kvaliteten. Zato je bil naš proces dela razmeroma enostaven, do nagrajencev smo prišli soglasno," je povedal Maurin.

Glazerjevo nagrado so prisodili akademski slikarki in redni profesorici Anki Krašna. V utemeljitvi je strokovna komisija zapisala, da se "refleksija vrhunske avtorice kaže v globokih sledeh, ki jih umetnica pušča za seboj, ko se z ustvarjalno mladostno svežino in radovednostjo izogiba kalupom, v katere so ujeti prevladujoči trendi na področju likovne vizualne umetnosti, ko z izjemnim poznavanjem likovnega jezika, njegovih pravil in zahtev na področju slikarske umetnosti in likovne pedagogike ruši tabuje in ko z lastno ikonografsko likovno govorico in z neizprosnim družbeno kritičnim pogledom ter brez strahu kaže na krivice".

Krašna je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1976 in tam leta 1979 zaključila specialistični študij za slikarstvo. Kot redna profesorica za slikarsko oblikovanje je bila do upokojitve leta 2023 zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru.

Ustvarja v svojem ateljeju v Miklavžu na Dravskem polju, doslej pa je imela več kot sto samostojnih razstav, sodelovala je na 340 skupinskih razstavah. Slike praviloma niza v cikluse in med najbolj značilnimi cikli so Ovce (1987-1989), Oznanjenja (1990-1993), Vrtovi (1994-1995), Zgodbe (2000-2003), Dnevnik gospodične Blondy (2004), Izgon iz raja (2018) in Vedno na voljo (2023).

Glazerjeva nagrada za življenjsko delo predstavlja najvišje občinsko priznanje na področju kulture. Poleg nje v Mariboru vsako leto podelijo še do tri Glazerjeve listine za dosežke na področju kulture v krajšem časovnem obdobju.

To dobi pisatelj, ki ustvarja s psevdonimom Avgust Demšar, za trilogijo Vodnjaki. "S pisanjem doseže, da po ulicah ne krožijo samo morilci, pač pa tudi pristen duh kraja, ki zaživi pred nami - večkrat tudi z dobro mero družbene kritike, ki za žanr kriminalk ni samoumevna, je pa značilna za literarno ustvarjanje Avgusta Demšarja," izhaja iz utemeljitve.

Glazerjevo listino za koncertne nastope v zadnjih dveh letih dobi violinistka in koncertna mojstrica orkestra Opere in Baleta SNG Maribor Oksana Pečeny, ki jo po navedbah strokovne komisije odlikujejo brezhibna tehnika, zrela muzikalnost in virtuoznost. "Njen koncertni repertoar je raznolik, solistični nastopi in sodelovanja z orkestri pa izvedeni na najvišji umetniški ravni," je izpostavila.

Igralec Jurij Drevenšek, ki od leta 2018 deluje kot avtonomni in neodvisni delavec na področju kulture, prejme Glazerjevo listino za filmske vloge v zadnjih dveh letih. "Nabor njegovih vlog v slovenskih in mednarodnih avdiovizualnih delih je raznolik, njegova igra je prepričljiva in na vrhunski ravni. Na področju avdiovizualnega in sodobnega medijskega ustvarjanja Jurij Drevenšek izkazuje izjemno nadarjenost in tenkočutnost, njegovo delo pa ves čas ohranja visoko raven kakovosti, ki dviguje kvaliteto umetniških del, v katerih nastopa," piše v utemeljitvi.

Nagrade so poimenovane po pesniku Janku Glazerju, ki je večino svojega ustvarjalnega življenja preživel v Mariboru. Občina jih podeljuje od leta 1987.