V Mestni galeriji Ljubljana pregledna razstava Zore Stančič

Razstava prinaša pregled bogatega grafičnega opusa, ki združuje tradicionalne tehnike z inovativnimi pristopi in raziskuje pomen odtisa kot nosilca spomina, identitete in vizualne pripovedi. Kustos razstave je Sarival Sosič.

Sosič je ob razstavi zapisal, da pregledni izbor del Zore Stančič ponuja vpogled v ključne značilnosti umetničine likovne poetike, hkrati pa odpira vprašanja o vlogi umetnosti v času nenehnih tehnoloških sprememb. Stančič s svojim prepoznavnim avtorskim pristopom raziskuje, kako grafika presega zgolj fizično sled na svojem nosilcu ter postaja sredstvo za preizpraševanje sodobnega sveta in individualnih izkušenj. Grafike Zore Stančič so več kot zgolj tehnično dovršeni grafični zapisi - so vizualne misli, ki nagovarjajo gledalca na več ravneh, pogosto tudi z blagim humorjem in ironijo, je še dodal kustos.

Kot je na današnjem predogledu razstave povedala Stančič sama, je naslov razstave poetičen in odraža celotno njeno ustvarjanje, ki je na subtilen način povezano s poezijo. O postavitvi pregledne razstave pa je povedala, da je njena želja, da obiskovalec ob obisku razstave tudi nekaj doživi. Za razstavo je po njenih besedah izbrala svoja ključna dela in jih povezala v celoto.

Pregledna razstava se začne s serijo Rute (2016-2024), ki jo je začela ob smrti svoje mame, ko je urejala njeno zapuščino. Na ogled so še serije Prva praska najbolj boli (2012), Linozrezki (1989-1996), ki so nastali na začetku njene umetniške poti, ter serije Rez (2010), Napake (2012), Oblike svobode (2016), Zunaj kroga (2020), Naročilo (2022), Lepota je večna (2020-2024), Življenje v stolpu (2023) ter Dum Spiro Spero - Dokler diham, upam (2013).

Zadnja postavitev obiskovalca kliče, da si vzame čas, saj je na ogled tudi 50-minutni v maniri grafike obdelan video, v katerem njeni znanci in prijatelji spregovorijo o svojih različnih bolezenskih tegobah in kako se z njimi soočajo. V intimnem vzdušju bo obiskovalec prek slušalk med drugim lahko prisluhnil pokojnemu igralcu Petru Musevskemu (1965-2020), ki podrobno spregovori o svoji depresiji. Video je njen soprog, režiser Damjan Kozole uporabil tudi v filmu Pero.

Na razstavi je med drugim mogoče tudi videti grafike, kjer je Stančič za odtise uporabila papir priloge britanskega časnika Financial Times How to spend it in so nastale v času pandemije covida-19, ko je umetnica zaradi zaprtih trgovin ostala brez papirja. So pa na ogled tudi njena najnovejša dela. Gre za dela, ki so povezana s taktilno galerijo v Novi Gorici, kjer bodo razstavo različnih umetnikov, ki so ustvarjali za slepe in slabovidne, odprli konec meseca.

V okviru serije Zunaj kroga je na ogled in poslušanje tudi animacija, kjer so združena dela umetnice s pesmijo Nasveti prebežniku filozofa Predraga Fincija, sicer njenega dolgoletnega prijatelja iz Sarajeva, ki je med vojno v BiH odšel v London in v njej deli svojo izkušnjo begunca. Še en njen prijatelj, Nebojša Šerić Shoba skupaj z umetnico nastopa v videu Kava, ki ga je Stančič posnela v New Yorku.

Razstava se iz galerijskih prostorov širi tudi v zunanjost z njenim unikatnim umetniškim delom, ki je sicer nastalo v okviru Cukrarninega projekta Opeke. Vse serije dopolnjujejo njihovi opisi, ki obiskovalca vabijo k branju, a, kot je še povedala Stančič, je mogoče razstavo doživeti ali razumeti tudi brez njih.

Zora Stančič je rojena leta 1956 v kraju Štrbe v BiH. Osnovno in Srednjo šolo za oblikovanje je končala v Ljubljani. Leta 1984 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu in leta 1990 končala magisterij iz grafike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je tudi zaposlena kot izredna profesorica za področje umetniške grafike.