Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ŽENSKE DELAJO FILM - VLOGA ŽENSK V FILMSKI INDUSTRIJI

Zbornik je nastal na osnovi mednarodnega simpozija filmske kritike in teorije Jesenska filmska šola, ki je lansko leto prvič razprla perspektive feminizma, so zapisali pri Slovenski kinoteki. Na simpoziju so raziskovali vlogo filmskih ustvarjalk in delavk v širšem kontekstu filmske in družbene zgodovine ter feministične prakse v širšem kontekstu filmskega udejstvovanja, od ustvarjanja do založništva. Predstavili so tudi pomembne filmske pionirke, kot so Dorothy Arzner, Lois Weber, Cecilie Mangini, Vukica Džilas in Julie Dash. Kot so zapisali v knjigi, je v kontekstu feminističnega boja lahko tudi film mesto, kjer se ne le rodijo sanje, temveč postanejo utopije boljše družbe.

Zbornik so razdelili na poglavja o načinu delovanja v patriarhalnem svetu filma, filmskem obratu od osebnega maščevanja k feminističnem protinasilju, nujnosti dokumentarnega filma na podlagi dela italijanske dokumentaristke Cecilie Mangini, feminističnem založništvu danes, ustvarjalkah dokumentarnih filmov na Televiziji Slovenija in oblikovanju novih kolektivnosti s pogovorom s filmsko ustvarjalko Kumjano Novakovo.

MOJI STARŠI - V NEKDANJIH JUGOSLAVIJI

Knjiga sledi Hemonovemu romanu Tole ni zate, ki avtobiografsko pripoveduje o izkušnji življenja v Sarajevu pred vojno. V zgodbi Moji starši pa se avtor osredotoča na zgodbo svojih staršev in širši zgodovinski kontekst nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Avtor opisuje pečat v zavesti številnih generacij tudi na področjih dostopa do brezplačnega izobraževanja, pravic žensk in prostovoljne delovne brigade oziroma kolektivne iniciative znotraj skupnosti, so zapisali pri založbi. Po besedah avtorja je bila socialistična Jugoslavija več desetletij skupen projekt, na katerem so lahko delali vsi. "Moji starši so pripadali generaciji, ki je prevzela ključno vlogo pri tem, a kasneje odkrila, da je bilo vse zaman," je zapisal. Roman je v slovenščino prevedla Irena Duša.

Leta 1964 v Sarajevu rojen Hemon je bosansko-ameriški avtor, esejist, kritik, televizijski pisatelj in scenarist. Doštudiral je v Sarajevu, magistriral pa na Northwestern University v ZDA. Poleg omenjenih knjig so v slovenščino prevedli kratko prozo Vprašanje Bruna, roman Projekt Lazar in njegovo prvo dokumentarno knjigo Knjiga mojih življenj. Napisal je tudi romane Bejturan i ruža, The world and all that it holds in Nowhere Man.

PRVIČ V ŠOLO - DOGODIVŠČINE NA PRVI DAN POUKA

Otroška slikanica pripoveduje o pustolovščinah veverička Skokca in vrančka Krakeca v osnovni šoli, spremljajo pa ju los Čvrstko, mravljica Zrnčica, vidra Vodorepka, krt Črnovid, detel Brezotrk, medved Ljubomed in njuni starši. Knjiga sledi pustolovščinam šolarjev na prvi dan pouka. Kot so zapisali pri založbi, lahko slikanica Prvič v šolo šolarje pripravi, da se bodo pogumno podali na pot v prvi razred. Knjigo je v slovenščino prevedel Klemen Pisk.

Pisatelj Benas Berantas (1989) je avtor otroških slikanic in prevajalec knjig za otroke. Zaključil je študij založništva na univerzi v glavnem mestu Litve. Njegove kratke zgodbe so bile objavljene v številnih literarnih revijah. Njegove knjige so prevedene v več kot deset jezikov. V slovenščino so poleg omenjene prevedene Bavbav, Bambušček je počaaasen in Gospod Kotiček.