Pri Narodni galeriji knjiga o upodobitvah sadja v njihovi slikarski zbirki

Uvodoma je povedal, da knjiga nagovarja predvsem bralce brez predhodnega poznavanja umetnosti, obenem pa spodbuja medsebojno dopolnjevanje in pojasnjevanje vezi med umetnostno zgodovino, vrtnarstvom in botaniko. Mastnak v knjigi raziskuje zgodovino sadja in njegove uporabe v slovenskem prostoru, Marijan, ki deluje v fototeki galerije, pa je snov postavila v širši svetovni kulturni prostor.

Po besedah Marijan na Slovenskem doslej nismo imeli literature, ki bi povezovala tovrstne znanstvene discipline. V knjigi avtorja opisujeta 22 različnih vrst sadja, med drugim breskve, fige, jagode, jabolka, nešplje, lubenice in hruške. Na koncu knjige je tudi katalog umetnin domačih in tujih avtorjev, med njimi so Giovanni Francesco Da Rimini, Janez iz Kastva, Ivana Kobilca, Maksim Sedej, Matej Sternen in Henrika Šantel.

Marijan je motive opremila z zgodovinskim ozadjem in staroantično mitologijo o določeni vrsti sadja. Predstavila je ljudsko legendo o robidnicah z zgodbo o nadangelu Mihaelu, ki je izgnal hudiča Luciferja iz nebes na Zemljo. Lucifer je pristal v robidovem grmu, pljunil nanj zaradi bolečine in tako preklel jagode, zaradi česar je njihova sladkost postala grenka in trpka. Na podlagi legende tudi ljudsko izročilo v severnih državah Evrope odklanja nabiranje jagod po godovanju svetega Mihaela, saj jih je hudič naredil neužitne.

Kot je še povedala, sodi sadje med najstarejše slikarske motive, ob tem pa spomnila na tihožitja s sadjem v večini staroegipčanskih grobnic. Sadje se je z zadržki v srednjeveškem obdobju in času razširitve krščanske religije nenehno pojavljajo v likovni umetnosti, je dodala.

Kot piše v knjigi, so bile rastline in njihovi sadeži skozi tisočletja podvrženi nenehnim spremembam in selekciji. Za kartiranje evolucije in udomačitve rastlin so umetniške podobe dodaten vir poučevanja in lahko vodijo do novih hipotez raziskovalcev, ki preučujejo izvor in raznovrstnost rastlin. Prav tako pa tovrstne analize prispevajo k razumevanju upodobljenih motivov.

Doslej so pri Narodni galeriji izdali knjige Cvetje in ženske, Vrtovi in parki na slikah Narodne galerije in Sporočilnost cvetlic na slikah Narodne galerije. Kot sta povedala avtorja, bo naslednja izdaja tematizirala drevesa.