V središču Zagreba odprli razstavo slovenske umetnice Samire Kentrić

Razstava Izvan konteksta (Iztrgano iz konteksta), ki je nastala ob podpori slovenskega veleposlaništva na Hrvaškem, je od srede zvečer na ogled v zagrebški Knjižnici in čitalnici Bogdana Ogrizovića. Odprta bo do 14. aprila.

Naslov razstave po besedah avtorice izhaja iz dejstva, da je večina razstavljenih podob nastala v kombinaciji s tekstom, na razstavi pa so iztrgane iz konteksta in živijo svoje življenje. "V osnovi gre za to, da lahko ločimo ta dva jezika in ima vsak svojo sporočilnost, je pa to tudi zahvala tekstom, ki so spodbudili razmišljanje o teh podobah, ki so večinoma naslovnice knjig," je za STA pojasnila Kentrić ob odprtju razstave.

Razstavljene podobe so nastale kot vizualni spremljevalci leposlovnih, humanističnih in publicističnih besedil o dogodkih, ki so zaznamovali zadnjih 20 let.

Kentrić je za STA še povedala, da je bilo njeno izhodišče pri pripravi razstave družbena kritičnost, ker so razstavo odprli v marcu, ko praznujemo tudi mednarodni dan žensk, pa se je odločila, da bo vključila več feminističnih podob.

Sama, ko gre za feminizem, bolj kot geografske razlike v razumevanju tega pojma upošteva razlike v družbenih razredih oz. v tem, kakšen je naš razredni položaj. "Feministka si lahko samo, če imaš svoj denar. Mislim, da je to prvi pogoj. Nekje lahko ženska pride do svojega denarja, nekje ne. Ampak ko imaš denar, imaš neko izbiro, prej ne, tako da je v prvi vrsti treba delati v neki kolikor toliko brezrazredni družbi, da bi lahko uveljavili tudi feminizem," je dejala.

Razstava je ob odprtju vzbudila navdušenje obiskovalcev, ogledal pa si jo je tudi slovenski veleposlanik na Hrvaškem Gašper Dovžan.

Samira Kentrić, rojena leta 1976 v Ljubljani, je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Kot ilustratorka in oblikovalka je soustvarjala Dnevnikov Objektiv, Delovo Sobotno prilogo in časopis Finance. Ilustrirala je številne knjige humanističnih mislecev in ustvarila vizualne podobe več mednarodnih konfliktov, afer in socialnih stisk. Podpisuje se pod tri grafične romane: avtobiografsko delo Balkanalije, krajše Pismo Adni in pod grafični roman Adna. Za svoje delo je prejela več nagrad in priznanj.