Ob svetovnem dnevu lutk razmisleki o lutkah, robotih in umetni inteligenci

Slovenska poslanica razmišlja o svetu, v katerem naših pogledov ne oblikujejo le družbena omrežja in umetna inteligenca, temveč jih vse bolj zaznamujejo grožnje vojne, globalne krize in vse večje razčlovečenje na družbeni in osebni ravni.

"Prav lutka nas lahko spomni na naš izvor in bistvo človeškosti - življenje, hrepenenje po smislu, povezanosti, sočutju, ustvarjanju in ne destrukciji. Njeno nenehno nihanje med življenjem in smrtjo, med negibnostjo in gibanjem, odseva našo lastno krhkost, a prav v tej krhkosti tiči njena moč - v trenutku oživitve, v dotiku, ki ji vdihne življenje. S tem presega vlogo umetniškega objekta in postane medij, ki nas lahko znova poveže s simboliko in domišljijo, ter nas na tiho opominja, kaj pomeni biti živ v svetu nenehnih sprememb," je v poslanici zapisala Ajda Rooss, predsednica Unime Slovenija - društva slovenskih lutkovnih umetnikov in prijateljev lutk.

"Naj bo lutka tudi v tem letu simbol neomajne vere v moč umetnosti, sočutja in povezanosti ter navdih za soustvarjanje bolj človeškega sveta," je pozvala.

Linda Blanchet, Stefan Kaegi in Zaven Paré se v svojih besedilih osredotočajo na vprašanje, zakaj se ljudje čustveno navežemo na robote, ki nimajo čustev, in jih pogosto dojemamo več kot zgolj orodje.

Režiserka in dramaturginja Linda Blanchet se tej temi približa skozi zgodbo o hitchBotu, majhnem robotu, ki je z avtoštopom potoval po Severni Ameriki, nato pa so ga našli razkosanega v Philadelphii. Močan čustveni odziv ob njegovi "smrti" je odprl vprašanja o tem, kako lahko robot brez prave avtonomije vzbudi tolikšno empatijo.

"Nekje sem prebrala, da človeški možgani povsod iščejo življenje. Celo ko se zazremo v nebo, v oblakih opazimo obrise obraza. Morda to pojasnjuje, zakaj smo trepetali, ko smo videli hitchBota ždeti ob cesti sredi ameriškega prostranstva, in zakaj smo prelivali solze, ko smo ga našli zapuščenega med odpadlim listjem," je zapisala.

Soustanovitelj Rimini Protokolla Stefan Kaegi raziskuje preplet robotike in umetnosti. V večmedijski instalaciji iz Dresdna predstavlja 60 centimetrov veliko marioneto Elona Muska, ki je animirana s pomočjo 15 servomotorjev. Obiskovalci lahko na zaslonih spremljajo, kako človek, ki je sodeloval pri razvoju aplikacije ChatGPT in programa za možganski čip Neuralink, izgublja nadzor nad lastnimi gibi. Kaegi se v svoji raziskavi osredotoča na vprašanje nadomeščanja človeka z umetno inteligenco ter na to, kako stroji postajajo nosilci naših zgodb, čustev in človeške izkušnje.

"Če bomo na svet okoli nas začeli gledati kot na lutkovno gledališče, nam bo morda lažje prepoznati, kako nas vodijo nevidne niti," je navedel v poslanici.

Pionir tehnoloških umetnosti Zaven Paré je tradicionalne lutkovne niti zamenjal z elektronskimi kabli in ustvaril robotske lutke. Znan je po projektu Robot Actors in produkcijah s humanoidnimi roboti. V poslanici poudarja vpliv novih tehnologij na lutkarstvo in robotiko ter opozarja, da roboti, kljub napredku, niso povsem avtonomni. Poudarja, da lutkovna umetnost ponuja pogled na svet, ki nas spominja, da vse - tudi roboti - "visi na nitki".

Svetovni dan lutk praznujemo od leta 2003 na pobudo svetovnega združenja lutkarjev UNIMA. V Lutkovnem gledališču Ljubljana si bodo gledalci lahko danes ogledali otroško marionetno predstavo Gugalnica, odrasli pa hiperrealistično miniaturko Transport: Odhod. Pripravljajo tudi strokovno srečanje Zlatko Bourek: Nadčasna veličina ustvarjalnosti in sodobni izzivi lutkovne dediščine ter voden ogled gledališča.

V Mini teatru vabijo k ogledu mono predstave z lutkami Zgodbe iz Odese / Zgodba o mojem golobnjaku, v Lutkovnem gledališču Maribor lutkovne predstave za otroke Princesa na zrnu graha, v Lutkovnem gledališču Velenje pa Princeske na zrnu graha. Odprti bodo tudi Lutkovni muzej Ljubljana, Lutkovni muzej Maribor ter razstava lutk Zlatka Boureka v ljubljanski Kresiji.