Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

INTIMUS - ZGODBE O UNIČUJOČIH POSLEDICAH NASILJA IN PATRIARHALNEGA RAZMERJA MOČI

Intimus Tijane Rakočević je slovenski prevod zbirke kratkih zgodb, za katerega je mlada črnogorska pesnica, dramatičarka in prozaistka leta 2023 na 38. mednarodnem literarnem festivalu Vilenica prejela pisateljsko nagrado Srednjeevropske pobude (SEP) za mlade avtorje, ki jo SEP podeljuje skupaj z DSP.

Kot je na zavihku zapisal Sašo Puljarević, ki je poskrbel za prevod, v zbirki Intimus Tijana Rakočević prestopa časovne in geografske meje, pri čemer se zdi, da nasilje mezi povsod, kamor upre pogled. Opazna je delitev na zgodbe, ki tematizirajo odnos med posameznikom in kolektivom, naj gre za genocid v Ruandi, črnogorske nacionalne mite ali dogajanje v Tanzaniji, in druge, v katerih močneje stopajo v ospredje intimne zgodbe posameznic.

Avtorica spretno črpa in predeluje motive iz svetovne književnosti, kritično oko pa usmerja v svet horizontalno - naj gre za živali, rastline ali ljudi, avtorica spretno pokaže uničujoče posledice nasilja in patriarhalnega razmerja moči tako v mestnih kot ruralnih okoljih, pri čemer je pozorna tudi na jezikovno raven pripovedi, ki jih s številnimi slogovnimi obrati vešče izpelje, je še zapisal.

Tijana Rakočević, rojena leta 1994 v Podgorici, je pesnica, dramatičarka in prozaistka. Doslej je izdala pesniško zbirko Sve blistavi kvanti (Vsi ti bleščeči kvanti) in zbirko kratke proze Intimus.

1980 - ROMAN O NEKI MLADOSTI

"Prevzel me je občutek sreče. Ja, to je bil občutek sreče. Ne spomnim se, če sem ga občutil že kdaj prej. S Katarino je bilo drugače. Vedno je hitela na sestanke, vedno je bila angažirana, imela je polna usta prihodnosti, kar naprej je bila na preži, ambiciozna odličnjakinja, vedno na liniji. Zdaj pa je bilo prijetno. Enostavno samo prijetno. Občutek doma, čeprav v ozki sobici študentskega naselja, kjer je vedno nekdo kljukal na vrata. Potonil sem v Mirkino telo kot vase. Ko sem bil v njej, sem bil cel. Zunaj je ostal ves svet. Midva pa sva bila znotraj. Eden v dveh," je zapisano na platnici Möderndorferjevega romana, ki nosi podnaslov Roman o neki mladosti.

"Leto 1980 nas je spremenilo, bolj kot smo si mislili, da nas bo. To smo ugotovili šele mnogo let kasneje. Katarina je imela prav. Vse je šlo nazaj. Velik korak nazaj. Niso zmagali ljudje, nista zmagali ne kultura ne umetnost, ne izobrazba in ne resnica, in ni zmagala demokracija. Zmagal je kapitalizem," pa so na spletni strani emka.si navedli pisateljeve besede.

Möderndorfer (1958) je pisatelj, pesnik, esejist, dramatik in režiser. Svojo literarno pot je začel v drugi polovici 70. let prejšnjega stoletja. Najprej se je posvetil poeziji, nato pa nadaljeval na vseh področjih literarnega ustvarjanja - od proze do dramatike, esejistike, radijskih iger, filmskih scenarijev, otroške in mladinske literature. V knjižni obliki je objavil več kot 60 del.

RIBNIŠKI ČAROVNIŠKI PROCES V ZGODOVINSKEM OKVIRU

Demonski ples na Kleku ponuja poglobljen vpogled v ribniški čarovniški proces, enega najbolj odmevnih čarovniških procesov na Slovenskem, ki odraža družbene, kulturne in pravne razmere tistega časa. Knjiga je nastala kot nadgradnja vsebin stalne razstave Boj krvavi zoper čarovniško zalego, ki je bila postavljena v ribniškem gradu leta 2002. Predstavlja ribniški sodni proces proti obtoženim čarovništva v letih 1700-1701 ter ga umešča v širši zgodovinski kontekst.

Matevž Košir (1964) je leta 1990 diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za diplomsko nalogo o čarovniških procesih na Slovenskem je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Istega leta se je zaposlil v Arhivu Republike Slovenije. Leta 1996 je uspešno zagovarjal magistrsko delo, leta 2000 pa je doktoriral s temo Stanovska uprava v obdobju vzpona protestantizma in zmage protireformacije in absolutizma (1560-1660) na Kranjskem. Trenutno je vodja sektorja za varstvo arhivskega gradiva posebnih arhivov pri Arhivu Republike Slovenije.