Urednica Založništva tržaškega tiska Kafol: Naše knjige ponujajo ključ za izmenjavo mnenj

Letos mineva 80 let od ustanovitve ZTT. Kako obeležujete oziroma nameravate obeležiti obletnico? Nam lahko na kratko osvetlite njegovo ustanovitev?

ZTT je bil ustanovljen takoj po drugi svetovni vojni, razmere v svetu so bile takrat popolnoma drugačne kot desetletja kasneje, zato ni nič čudnega, da je zgodovina naše založbe izjemno zanimiva. Trdno verjamem, da je smer založbe začrtala že prva knjiga z izredno močnim naslovom Svet brez sovraštva velike avtorice Mire Puc, kasneje Mire Mihelič. Izšla je v nakladi 22.000 izvodov, kar je za današnje razmere nepredstavljivo. ZTT, ki se je na začetku imenovalo Gregorčičeva založba, je današnje ime dobilo na začetku 50. let prejšnjega stoletja, ko se je povezalo z založbo Primorskega dnevnika. Leta 1965 je pod isto okrilje prišla tudi Tržaška knjigarna.

Knjižne izdaje ZTT so prevzele tudi vlogo posredovalca med slovenskim in širšim jugoslovanskim prostorom na eni ter italijanskim svetom na drugi strani.

ZTT je kot založba ponovno zaživel ob koncu 90. let prejšnjega stoletja, in od takrat nenehno rase in se utrjuje. Danes pokrivamo celo območje Furlanije - Julijske krajine, avtorji in drugi sodelavci prihajajo iz Videmske pokrajine, z Goriške, s Tržaške, pa tudi iz širšega primorskega prostora. Tematsko in slogovno zadovoljujemo zelo širok spekter založniškega tržišča, skrbimo za otroško revijo Galeb in izdajamo tudi veliko naslovov v italijanščini.

Kako obeležujete oziroma nameravate obeležiti obletnico?

80-letnico bomo praznovali skozi vse leto, ob vsakem knjižnem projektu posebej, nekatere projekte pa bomo uresničili tudi v sodelovanju z drugimi našimi ustanovami, ki letos prav tako slavijo 80-letnico delovanja.

Na katere žanre se osredotočate v vašem programu?

Poslanstvo naše založbe je omogočiti objavo kakovostnih knjig avtorjem iz našega prostora, zaradi te naše specifike smo odprti za vse žanre. V knjižnem katalogu naše založbe tako najdete izjemno pester nabor knjig, od leposlovja za otroke in odrasle, do spominov, domoznanstva in vodnikov.

Kakšen je položaj ZTT v Italiji?

Z zornega kota založniškega sveta velja ZTT za majhno neodvisno založbo in kot takšna tudi nastopa. Dejstvo, da smo slovenska založba v Italiji, nas vsekakor dela posebne. Veliko truda smo v zadnjih 20 letih namenili povečevanju prepoznavnosti slovenske kulture v Italiji. Naša primarna naloga seveda ostaja zaveza slovenski skupnosti, saj imamo kot ena nosilnih kulturnih ustanov v prvi vrsti nalogo vzdrževati in podpirati uporabo slovenščine pri čim večjem številu ljudi, od otroških let naprej. Ob tem založba v Italiji ohranja slovensko kulturo, tradicijo, nenazadnje spomin.

Na kaj ste najbolj ponosni kot dolgoletna urednica ZTT?

Zelo sem ponosna na vse svoje knjige in na vsako posebej, na vse avtorje, ki se res trudijo, da bi ustvarili čim boljši izdelek, na izjemne sodelavce, ki mi omogočajo, da skupaj uresničujemo naše projekte, še najbolj pa sem ponosna na vsa uspešna srečanja z bralci, kjer v živo občutim, kako je danes velika potreba po druženju, po tem, da izražamo svoje misli.

Veseli me, da lahko naše knjige ponujajo ključ za izmenjavo mnenj. Ob tem pa je eden največjih dosežkov ta, da nam zadnje čase v našem prostoru vedno bolj uspeva vzgajati nove avtorje. Dobro nam gre pri otroški reviji Galeb, kjer se kujejo izjemni ilustratorji in počasi rastejo tudi nove pisateljice in pisatelji. Prav tako dobro nam gre pri zdaj že tradicionalni šoli ustvarjalnega pisanja Domišljene zgodbe. Ne dvomim, da boste za avtorje, ki se v njej kalijo, v prihodnosti še slišali.

Kako sta zadovoljni s prepoznavnostjo in prisotnostjo ZTT v Sloveniji?

V Sloveniji smo prisotni, kolikor moremo, skušamo sodelovati pri čim več festivalih, sejmih, srečanjih, saj smo prepričani, da je pomembno spoznavati ne le potencialne kupce in bralce, temveč tudi druge založnike. Radi se vračamo na Slovenski knjižni sejem, kjer vsako leto znova ugotavljamo, da smo zanimivi tudi v osrednji Sloveniji. Mnogo ljudi nas pozna zaradi naših uspešnic, mednje gotovo sodi prvi slovenski vodnik po Trstu z naslovom Kako lep je Trst, veliko pozornosti sta bili deležni obe knjigi Kavarna odprta in Kavarna Italija Jerneja Ščeka. Prvi vodnik po Gorici in Novi Gorici Andrea Bellaviteja je postal takojšnja uspešnica.

Kako gledate na letošnjo Evropsko prestolnico kulture Nova Gorica-Gorica? Sodeluje tudi ZTT?

Letošnja EPK Nova Gorica-Gorica ima po mojem mnenju zelo dober program, izjemno kakovostne umetniške in kulturne dogodke. Mislim, da Evropska prestolnica kulture predstavlja odlično možnost, da bi služila kot impulz in odskočna deska za celo vrsto dejavnosti, ki se bodo nadaljevale in razvijale v naslednjih letih. Začetek je obetaven. Mi smo zraven s knjižnim projektom, vodnikom Gorica - Nova Gorica, povezani mesti, ki ga je napisal že prej omenjeni italijanski novinar in filozof Bellavite. Ob vsem drugem je za nas ta knjiga pomenila tudi primer dobrih sozaložniških praks. Knjigo smo v slovenščini izdali mi, v italijanščini založba Ediciclo Editore, skupaj pa smo, tudi v sozaložništvu z EPK, ravnokar izdali tudi angleško različico.

Celoten pogovor z urednico ZTT je dostopen na povezavi sta.si/qjh4jb.