Pri Cankarjevi založbi novi Moderni klasiki

Kot je za STA povzel Puljarević, nobelovka Annie Ernaux pripoveduje zgodbo druge polovice 20. stoletja ter opisuje predvsem izkušnjo žensk delavskega razreda. Tanja Maljarčuk, ukrajinska avtorica, ki živi na Dunaju in piše tudi v nemščini, opisuje zgodbo Ukrajine po razpadu Sovjetske zveze, resničnost, ki nam je po Puljarevićevih besedah dobro znana tudi v Sloveniji - čas divje privatizacije, začetek vladavine prostega trga in neoliberalnega kapitalizma. Pištalo pa dogajanje postavlja v turbulentna 90. leta minulega stoletja in prihod novega tisočletja v Srbiji.

Pri založbi so o knjigi Tri besedila zapisali, da bralca presune. Mesto moškega je zgodba avtoričinega očeta, neizobraženega delavca, praktičnega človeka, ki je svojim bližnjim izkazoval le malo nežnosti, saj se je ubadal predvsem s preživetjem družine. Zgodba ženske govori o avtoričini materi, ki se je rodila na obrobju normandijskega mesteca in umrla za alzheimerjem v predmestni pariški bolnišnici. Sram pa je zgodba o avtoričinem travmatičnem spominu, ko je bila pri dvanajstih letih priča očetovemu poskusu umora matere. Knjigo je prevedla Suzana Koncut, spremno besedo je zapisala Manca G. Renko.

Bibliografija naključnega čudesa Tanje Maljarčuk pripoveduje o deklici Leni, ki odrašča v svetu, polnem nasilja. Toda deklica se neustrašno brani - s humorjem, trmo in pogumom. Pri tem ne skrbi samo zase, temveč skuša pomagati tudi drugim: vzgojiteljici v vrtcu, brezdomnim psom, ki naj bi jih prodali kitajskim restavracijam, metalki diska. V iskanju "naključnega čudeža" - leteče ženske, ki se vedno pojavi tam, kjer je pomoč najbolj potrebna - se Leni kljub vsem težavam uspe uveljaviti v družbi in svetu, so vsebino povzeli pri založbi.

Kot so še zapisali, gre za kruto komedijo, ki se poigrava s svojo junakinjo. Knjigo sta prevedla Primož Lubej in Janja Vollmaier Lubej, slednja je napisala tudi spremno besedo. Po Puljarevićevih besedah sta o prevodu povedala, da je bil izziv predvsem navidezna preprostost jezika, ki pa je napolnjena z do konca prignanim absurdom. Kot je še spomnil, je Tanja Maljarčuk leta 2013 prejela kristal vilenica. Napovedal je, da naj bi konec avgusta obiskala Slovenijo.

Pištalov roman Milenij v Beogradu so pri Cankarjevi založbi opisali kot mozaični roman o mestu, v katerem pripovedovalec Milan na praznovanju svojega 18. rojstnega dneva po televiziji spremlja pogreb Josipa Broza Tita, čez devetnajst let pa pred Natovimi bombami beži v klet. Med tema poglavjema pa beremo zgodbo o času in prostoru, prepleteno z zgodbo o individualnih usodah in o Milanovem odnosu do prijateljev, mesta, aktualnih dogodkov, zgodovine in predvsem do samega sebe kot zgodovinarja. Za prevod in spremno besedo je poskrbela Đurđa Strsoglavec.

Kot je za STA povedal urednik Andrej Blatnik, je Pištalo eden najbolj uveljavljenih srbskih pisateljev v Srbiji in tudi v svetu, ki ga je dogajanje v njegovi domovini pred nekaj desetletji popeljalo v ZDA, kjer je poučeval zgodovino. Pozneje se je vrnil v Srbijo in postal direktor Narodne knjižnice Srbije. V izvirniku leta 2000 objavljeni roman o Beogradu govori skozi specifično zgodovinsko prizmo, zlasti o času od jugoslovanskih vojn do bombardiranja Nata. Hkrati avtor v zgodbi o mestu prepleta številne druge vsebine, tako osebno mitologijo kot mite iz sodobne popularne kulture.

V prevodu Veronike Rot je izšel tudi roman Edinka mehiške avtorice Guadalupe Nettel, ene letošnjih osrednjih gostij festivala Fabula.