Slovenija 26.3.2025 14:13

Dela zasebne umetniške zbire NLB v novi galeriji dostopna tudi širši javnosti

Ljubljana, 26. marca - Dela iz umetniške zbirke NLB, ki z več kot 2000 deli velja za največjo zasebno umetniško zbirko v Sloveniji, bodo odslej na ogled tudi širši javnosti v novi galeriji banke z imenom Muza. Ob odprtju so pripravili razstavo Eho|NLB sodobna umetnostna zbirka v dialogu, kjer je na ogled 43 umetnin iz umetniške zbirke NLB.

Ljubljana, prenovljeni prostori Muze.
Novinarska konferenca pred uradnim odprtjem galerije NLB Muza. Ob tej priložnosti so odprli razstavo Eho | NLB sodobna umetnostna zbirka v dialogu.
Foto: Bor Slana/STA



Gre tako za dela iz starejše slovenske zbirke NLB kot tista, ki jih je NLB odkupila na novo iz celotne regije nekdanje Jugoslavije. Namen nove galerije je prav povezovanje regije in medkulturni dialog.

Soavtorji prve razstave v galeriji Muza so kustosinja umetniške zbirke NLB Meta Kordiš, predsednik umetnostnega sveta NLB Tevž Logar ter članica umetnostnega sveta NLB Mira Gakjina iz Severne Makedonije.

Kordiš je na današnji novinarski konferenci povedala, da ima umetniška zbirka NLB oziroma njeno nastajanje dolgo brado, vse od predhodnic NLB, v zadnjih letih pa je bila zasnovana nova vizijo razvoja umetniške zbirke z željo, da dobi zbirka nove prostore, da je javno dostopna in osredinjena na vse trge, kjer je NLB skupina prisotna. Zbiranje, odbiranje in snovanje koncepta umetniške zbirke, ki je usmerjena v novo umetniško produkcijo, pa je bila poverjena izključno stroki, je dodala.

Premik umetniške zbirke NLB v regijo je po besedah Logarja logično nadaljevanje razvoja umetnostne zbirke, pri novem odkupu pa so se namerno odločili za mlajše generacije umetnikov v smislu podpore njihovemu delu, s tem pa so tudi zasledovali željo, da zbirke odraža duh trenutnega časa. Razstava Eho je po njegovem spoj dveh entitet znotraj zbirke in hkrati odprt model, ki omogoča sodelovanje z različnimi ustanovami ter dopolnitev z založniškimi projekti in rezidencami umetnikov.

Gakjina je ocenila, da je Muza pionirski podvig v celotni regiji z vidika razvoja korporativnih umetniških zbirk, ki hkrati omogoča tudi prostor za izmenjavo, raziskovanje in dialog. Tudi sama razstava Eho po njenih besedah prinaša dialog med staro in novo zbirko ter omogoča, da "prepoznamo nasledstvo, ki ga nosimo v sebi in s seboj". Dodala je, da stara zbirka prihaja iz enega od najbolj burnih obdobij umetnostne zgodovine, nova pa odraža realnost sodobnega časa, vojne, ekološke katastrofe in globoke družbene spremembe. Vse te teme dela na razstavi v različnih medijih nagovarjajo iz različnih zornih kotov in omogočajo prostor za kritično refleksijo.

Dela na razstavi so razdeljena v tri celote, ki so jih poimenovali Krajina, Skupnost in Identiteta, ki se med seboj prepletajo, vsaka od njih pa se nanaša na eno od ključnih dilem, s katerim se danes soočata tako regija kot celoten svet. Sklop Identiteta je po besedah Gakjine osredinjen na odnos do sebe, do lastnega jaza, Skupnost raziskuje odnos do drugih, občutek pripadnosti in potrebno po skupnem delovanju, Krajina pa odnos do okolice in strah do hitrih in nepovratnih sprememb, tako ekoloških kot družbenih. Prav prek dialoga med preteklostjo in sedanjostjo razstava dopušča prostor za lastno interpretacijo in razmislek, je dodala Gjakina in izrazila upanje, da bo razstava spodbudila k radovednosti.

Razstava Eho bo odprta do 8. februarja 2026.

Kot je pred četrtkovim odprtjem razstave na današnji novinarski konferenci napovedal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, namerava NLB vsako leto nameniti 100.000 evrov za odkup del z območja nekdanje skupne države, v prihodnosti pa nameravajo dodati še Albanijo. Po besedah Brodnjaka ni suverenega naroda brez lastne kulturne identitete, prav tako se v NLB zavedajo pomena kulture, ki je "vsakokratno ogledalo družbi in je tista, ki poziva in opozarja na anomalije v družbi". Prepričan je tudi, da bo galerija Muza v prihodnjih desetletjih pomenila enega najbolj relevantnih presekov sodobne vizualne umetnosti "tega časa in prostora, v katerem živimo, bivamo, ustvarjamo in poslujemo".

Muza je domovanje našla na Čopovi ulici v Ljubljani, v stavbi, ki velja za eno od najlepših secesijskih stavb v prestolnici. V njej je že vse od leta 1905 domovala bančna poslovalnica.

Po besedah direktorja NLB Muze, kar je tudi kratica za muzej, umetniško zbirko in finančnemu opismenjevanju namenjeno akademijo, Matka Mioča je po prenovi stavbe, ki je delo arhitekturnega biroja scapelab, nastala sodobna galerija. Izpostavil je tri ključne elemente nove galerije: svetlobni strop, ki omogoča prilagajanje umetniškim delom in ne obratno, to velja tudi za tla v nevtralni sivi barvi ter zaprte galerijske stene za nekdanjimi številnimi okni stavbe. Ta bo mogoče tudi odpreti, če bo narava razstave zahtevala naravno svetlobo.