misliPredstava Beograjski trio v tekmovalnem programu Sterijinog pozorja
Novo mesto, 27. marca - Upravni odbor 70. Sterijinog pozorja je predstavo slovenskega režiserja Matjaža Bergerja Goran Marković: Beograjski trio uvrstil v tekmovalni program festivala, ki bo v Novem Sadu potekal med 26. majem in 3. junijem. Predstavo bodo izvedli 27. maja v Srbskem narodnem gledališču v Novem Sadu, so sporočili iz novomeškega Anton Podbevšek Teatra.
Novo mesto, ATP Teater.
Predstava Beograjski trio slovenskega režiserja Matjaža Bergerja, ki je nastala po istoimenskem romanu avtorja praške generacije jugoslovanskih filmskih režiserjev Gorana Markovića, se je uvrstila v tekmovalni program festivala, ki bo v Novem Sadu potekal med 26. majem in 3. junijem.
Foto Barbare Čeferin
Novo mesto, ATP Teater.
Predstava Beograjski trio slovenskega režiserja Matjaža Bergerja, ki je nastala po istoimenskem romanu avtorja praške generacije jugoslovanskih filmskih režiserjev Gorana Markovića, se je uvrstila v tekmovalni program festivala, ki bo v Novem Sadu potekal med 26. majem in 3. junijem.
Foto Barbare Čeferin
Novo mesto, ATP Teater.
Predstava Beograjski trio slovenskega režiserja Matjaža Bergerja, ki je nastala po istoimenskem romanu avtorja praške generacije jugoslovanskih filmskih režiserjev Gorana Markovića, se je uvrstila v tekmovalni program festivala, ki bo v Novem Sadu potekal med 26. majem in 3. junijem.
Foto Barbare Čeferin
Novo mesto, ATP Teater.
Predstava Beograjski trio slovenskega režiserja Matjaža Bergerja, ki je nastala po istoimenskem romanu avtorja praške generacije jugoslovanskih filmskih režiserjev Gorana Markovića, se je uvrstila v tekmovalni program festivala, ki bo v Novem Sadu potekal med 26. majem in 3. junijem.
Foto Barbare Čeferin
Upravni odbor je predstavo v program uvrstil na podlagi izbora selektorice festivala, teatrologinje in gledališke kritičarke Ane Tasić.
Predstava Beograjski trio je nastala po istoimenskem romanu avtorja praške generacije jugoslovanskih filmskih režiserjev Gorana Markovića. Roman je nekakšna zbirka arhivskega gradiva pričevanj predvsem z Golega otoka, ki ga je avtor zbiral 25 let. Opisuje ravnanje takratnih oblasti v nekdanji skupni državi, koncentracijsko taborišče na Golem otoku, razčlovečenje, ki ga je spremljalo, in mehanizme totalitarnih sistemov.
Predstava, ki jo je po romanu naredil Berger in je bila v Novem mestu premierno predstavljena junija lani, govori o zgodbi britanskega atašeja v nekdanji Jugoslaviji Lawrenca Georga Durrella, ki se loti reševanja ljubice in njenega moža iz taborišč za politične nasprotnike.
Člane upravnega odbora Sterijinog pozorja je med drugim prepričala, ker je njena zgodba odlično izhodišče za odpiranje brezčasnih vprašanj o političnem odpravljanju svoboščin, izsiljevanju, manipulaciji, represiji in cenzuri, pa tudi razmerju med umetnostjo in politiko ter ljubeznijo, strastjo in zakonskimi obveznostmi.
V predstavi je po njihovem prepričanju na zelo subtilen in čustven način prikazano trpljenje jetnic na Golem otoku in Svetem Grgurju, otoku, kjer je bilo žensko politično taborišče. Presenetljiva je tudi zvočna podoba predstave, ki "pomembno dopolnjuje moč odrskega izraza, krepi doživetje nemira, zaradi kontrasta med življenjem narave, ki neizogibno teče, in grozo nasilja v tako imenovani civilizaciji".
"In ta surovost oblasti, legalizirano divjanje v povojni Jugoslaviji ni le nek zgodovinski dokument, ampak je tudi odraz mehanizmov vladanja skozi čas, na makro in mikro ravni", so člani odbora zapisali v obrazložitvi. Ob tem še ugotavljajo, da je "izkoriščanje političnih okoliščin in položajev za osebne interese ter vsiljevanje praznih parol za opravičevanje nasilja na našem družbenem parketu preživelo vse do danes".