Na hitro prelistano 12.4.2025 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 12. aprila - Založba Litera knjižne police bogati s prevodom dela Meni se to že ne bo zgodilo, podnaslovljenim Avtobiografija z vidika spola, španske avtorice Laure Freixas, založba Beletrina pa z zbirko pesmi Brez anestezije srbske avtorice Radmile Lazić. Pri založbi Miš je izšla knjiga Pozabi vse, kar veš o spominu avtorja Nika Škrleca.

Ljubljana. Knjiga Meni se to že ne bo zgodilo avtorice Laure Freixas. Foto: STA

Ljubljana.
Knjiga Meni se to že ne bo zgodilo avtorice Laure Freixas.
Foto: STA

Ljubljana. Knjiga Pozabi vse, kar veš o spominu dramskega igralca in televizijskega voditelja Nika Škrleca. Foto: STA

Ljubljana.
Knjiga Pozabi vse, kar veš o spominu dramskega igralca in televizijskega voditelja Nika Škrleca.
Foto: STA

Ljubljana. Založba Beletrina je izdala prevod zbirke pesmi Brez anestezije, ki jo je napisala srbska avtorica Radmila Lazić. Foto: STA

Ljubljana.
Založba Beletrina je izdala prevod zbirke pesmi Brez anestezije, ki jo je napisala srbska avtorica Radmila Lazić.
Foto: STA

MENI SE TO ŽE NE BO ZGODILO - UVELJAVLJANJE ŽENSK V DANAŠNJI DRUŽBI

Avtobiografski roman podrobno razdela razkorak med feminističnim prepričanjem protagonistke in načinom njenega življenja, ki sloni na tradicionalnih vlogah ženske, matere, in moškega, očeta. Freixas odpira vprašanje, ali se lahko ženska v današnjem času izogne svoji podrejenosti, družbeni miselnosti in ureditvi, brez da bi se ji bilo treba vseskozi razčlenjevati in dokazovati. Protagonistka se znajde razpeta med prepričanjem in svojo realnostjo, zato sklene spremeniti svoje življenje.

Roman, ki je izpisan s skrajno surovo iskrenostjo, je mogoče brati kot avtobiografijo, ki ni le intelektualno razmišljanje, temveč se navezuje tudi na temo osebne preobrazbe, polne nedorečenosti, dvomov, protislovij in nerazrešljivih ugank, so zapisali pri založbi. Pod prevod se podpisuje Marjeta Drobnič.

Freixas (1985) je španska avtorica zbirk kratkih zgodb, romanov in dnevnikov. Deluje tudi na širšem družbenem področju kot zagovornica enakosti med spoloma in proučuje ter promovira literaturo žensk, o čemer je napisala vrsto esejev, študij in člankov. Bila je prva predsednica društva Klasične in moderne (Clasicas y Modernas), ki se zavzema za enakost spolov na področju kulture.

BREZ ANESTEZIJE - UPORNIŠKO IN SENTIMENTALNO

Kar zadeva pesniške teme in motive, avtorici največji izziv predstavljajo tisti, ki zadevajo tabuje, tako življenjske kot literarne, je Lazić zapisala v spremni besedi. Rada piše o neslišanih in zamolčanih stvareh, predvsem zato, ker se tega ne pričakuje od ženske, ki živi v patriarhalni in mizogini kulturi balkanske zaplankanosti. Lahko je uporniška in sentimentalna, a nikdar patetična. Avtorica v domovini velja za upornico, saj brez zadržkov piše o ljubezni, seksu, samoti in drugih občutljivih temah, o katerih drugi molčijo, so zapisali pri založbi. Pričujoča zbirka pesmi Brez anestezije je prva samostojna knjižna objava poezije Lazić v slovenskem jeziku. Izbor pesmi, ki so objavljene v originalu in prevodu, sta v sodelovanju pripravila avtorica in prevajalec Urban Vovk.

Lazić (1949) je ena najbolj prepoznavnih srbskih avtoric, feministk, aktivistk, ki si je drznila zastaviti glas svoje vesti tudi proti velikosrbski politiki Slobodana Miloševića, so zapisali pri Beletrini. Naslovi nekaterih njenih pesniških zbirk so To je to, Pravo stanje stvari, Razdelitev vlog, Iz anamneze in Blues Dorothy Parker.

POZABI VSE, KAR VEŠ O SPOMINU - TEHNIKE POMNENJA IN SVET SPOMINA

Škrlec v knjigi opisuje razsežnosti spomina in piše o tehnikah za izboljšanje pomnenja ter razvijanje ustvarjalnega razmišljanja, koncentracije in lastne domišljije. V teoretičnem delu so predstavljene psihološke teorije, sestava možganov in znanstvene informacije o spominu, sledijo pa nasveti, tehnike in strategije za učinkovito shranjevanje podatkov. Škrlec med drugim piše o epizodičnem, semantičnem in fotografskem spominu. V knjigi je predstavljena vaja inventura čutov za boljše ozaveščanje čutov, zbranost, občutek prisotnosti in umiritev.

Po besedah specialista klinične psihologije Simona Brezovarja je spomin ena tistih kognitivnih funkcij, ki ji ljudje navadno pripisujemo največji pomen. Poleg drugih kognitivnih sposobnosti je spomin po njegovem mnenju najoprijemljivejša ter za našo istovetnost najbistvenejša zadeva, ki jo nosimo s sabo od rojstva do smrti.

Škrlec (1992) je dramski igralec in televizijski voditelj. Doštudiral je dramsko igro na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Postavil je slovenski rekord v pomnjenju števila pi in za avtorski projekt Naj gre vse v pi ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk prejel več nagrad. Med drugim je bil sovoditelj izobraževalno-pogovorne mladinske oddaje Krompir in dnevne oddaje Izodrom, ki je bila namenjena otrokom v času šolanja na daljavo.