V Narodni galeriji slikarski in kiparski vrhunci baroka

Kot so zapisali v galeriji, je med posameznimi slogovnimi obdobji prav barok med tistimi, ki so v največji meri zaznamovala podobo prostora današnje Slovenije. To je čas, ko je po srednjem veku ponovno sledil veliki umetnostni zagon. Po umiritvi verskih bojev in turške nevarnosti se je odprla pot za razcvet dežel na obrobju cesarstva. Tudi v Ljubljani se je začela živahna gradbena dejavnost kot posledica ambicioznega umetnostnega naročništva. Gonilna sila tega kulturnega preporoda so bili plemiški izobraženci, ki so z željo, da bi se približali tako dvoru kot bližnjim in bolj oddaljenim umetnostnim središčem, spodbujali razvoj kulture na vseh področjih.

Na razstavi so predstavljeni vrhunci cerkvene umetnosti - monumentalne oltarne slike in kiparska dela, kot tudi likovna dela, ki so krasila deželne, mestne in zasebne objekte. Obvezni sestavni del baročnih zbirk so bili reprezentativni portreti, tako vladarski kot plemiški, skupaj z galerijami prednikov, žanrskimi deli, tihožitji in krajinami. Posebno mesto je namenjeno umetnosti, naročništvu in zbirateljstvu v istrskih mestih, ki so bila v tem času del Beneške republike.

Predstavljene umetnine so dela priznanih mojstrov, ki so delovali v bližnjih umetnostnih središčih ali pa so se uveljavili v lokalnem okolju. Podobo lokalnega baroka so posebej zaznamovali slikarji Frančišek Karl Remb, Franz Ignaz Flurer, Valentin Metzinger, Franc Jelovšek, Fortunat Bergant, Anton Cebej, Franc Mihael Strauss in Anton Jožef Lerchinger, med kiparji pa poleg Francesca Robbe še Jožef Straub, Veit Königer in Jožef Holzinger.

Iz italijanskega območja izstopajo Giulio Quaglio iz Lombardije, Benečan Francesco Fontebasso in v Kopru rojeni rimski slikar Francesco Trevisani, iz srednjeevropskega pa švabski kipar Leonhard Kern, dunajska dvorna slikarja Martino Altomonte in Martin van Meytens ml., pa tudi Johann Lucas Kracker in Kremser Schmidt.

Stropno in stensko slikarstvo je na razstavi predstavljeno z ohranjenimi fragmenti fresk, multimedijsko projekcijo poslikav cerkvenih in posvetnih prostorov ter fotopovečavami.

Za razstavo so si v Narodni galeriji dela izposodili iz mnogih cerkvenih prostorov, od drugih muzejskih institucij in od zasebnih lastnikov, tako iz Slovenije kot iz Italije, Hrvaške in Avstrije. Kot so še zapisali v galeriji, so izbor umetnin usmerjali dosegljivost, ohranjenost umetnin in prostorske danosti. Združili so nekaj novih, več manj znanih in veliko že znanih umetnin, ki so zdaj prvič predstavljene skupaj.

Razstava v Narodni galeriji, ki bo na ogled do 9. novembra, je del obsežnega projekta treh državnih muzejev - Narodne galerije, Narodnega muzeja Slovenije ter Muzeja za arhitekturo in oblikovanje - ter izobraževalnih in raziskovalnih institucij - oddelka za umetnostno zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete in Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri ZRC SAZU.

Junija se bo razstavi v Narodni galeriji pridružila še razstava v Narodnem muzeju Slovenije, ki bo osvetlila arhitekturo, grafiko in uporabno umetnost baročnega obdobja. Oktobra pa bo v sklopu projekta Barok v Sloveniji v Pokrajinskem muzeju Brežice potekal mednarodni znanstveni simpozij.