V novi torinski javni knjižnici tudi knjige Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E
Torino, 11. aprila - V Galeriji Franco Noero v italijanskem Torinu organizacija Archivorum danes odpira svojo javno knjižnico, kjer bodo na voljo tudi knjige umetnikov izbranih neodvisnih založb, med njimi tudi slovenskega Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E.
Archivorum je namreč leta 2021 odkupil izbor knjig, ki jih je v zadnjem desetletju izdal Zavod P.A.R.A.S.I.T.E., med drugim knjige umetnika Mihe Korona, small but dangers, Dana Perjovschega, Tadeja Vaukmana, Mine Fine, Leona Zuodarja, Dejana Habichta, Tadeja Pogačarja, Zorana Pungerčarja in Miška Šuvakovića, so sporočili iz Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E..
Archivorum knjižnica je posvečena zbirki založnikov sodobne umetnosti in bo ponudila dinamičen prostor za raziskavo in izmenjavo. Poleg knjig Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. vključuje tudi knjige izbranih neodvisnih založb, kot so About Books, Dent de Leone, Ecart Books, Edition Patrick Frey, Edition Taube, Fitzcarraldo Editions, Gagarin, Kodoji Press, Kunst Instituut Melly, Loose Joints, MACULA Editions, Nero Editions, Onestar Press, Onomatopee, Primary Information, Spector Books, Sternberg Press, The Ice Plant, Torpedo Press, Valiz, Veneer Magazine in White Columns.
Ob odprtju knjižnice bodo odprli tudi razstavo ameriškega fotografa Roberta Mapplethorpa. Hkrati se torinska knjižnica, ki je največja Archivorumova knjižnica doslej, pridružuje drugim prostorom, ki jih ima Archivorum v francoskem mestu Megeve, švicarski Ženevi in Milanu v Italiji. Gre za kraje, kjer knjige niso le shranjene, ampak predmet raziskovanja, so ob tem objavili na spletni strani Archivoruma.
V torinski knjižnici bo svoj nov dom našlo tudi delo The Welcome Desk italijanskega oblikovalca Martina Gamperja. Po več kot desetletju v Centru d'Art Contemporain v Ženevi bo modularni kos, ki je izdelan iz aluminija in lesa, skupaj z vrtljivim naslanjačem in sedežno garnituro v središču dogajanja v arhivu, so še zapisali.
Archivorum je organizacija, ki revolucionira vlogo arhiva v družbi s poudarkom na knjižnici, javnih kulturnih dogodkov in izobraževanju. Arhive vidijo kot gonilo kulturne rasti, spodbujanja družbenega napredka ter krepitev stalnega učenja in intelektualnega razvoja.