Prejemnik tehničnega oskarja in strokovnjak za računalniško grafiko Jernej Barbič: Slovenijo v tujini doživljam kot notranji kompas

Jernej Barbič je slovenski računalniški znanstvenik in profesor na Univerzi Južne Kalifornije, kjer deluje na področju vizualnih efektov v filmu. Diplomiral je iz matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (FMF UL), nato pa doktoriral iz računalništva na ugledni Carnegie Mellon University v ZDA. Danes velja za enega vodilnih strokovnjakov na svetu na področju računalniške grafike in simulacij.

Že kot srednješolec je sanjal o tem, da bo nekoč del filmskega sveta, sprva kot režiser. Leta kasneje ni postal režiser v klasičnem smislu, a je s svojim znanjem matematike in računalništva pomagal soustvariti prizore, brez katerih si sodobnega Hollywooda ne znamo več predstavljati. Kot prvi Slovenec je za svoje delo v torek na podelitvi v Los Angelesu prejel znanstveno-tehničnega oskarja, ki ga podeljuje Ameriška akademija filmske umetnosti in znanosti, sicer najbolj znana po glavnih filmskih oskarjih.

"Prejeti tako nagrado je izjemna čast in hkrati potrditev, da lahko trdo delo, vztrajnost in ljubezen do svojega poklica presežejo vse meje," je dejal za STA.

Oskar za programsko opremo, ki omogoča realistično animacijo digitalnih likov v filmih

Dosežki, za katere podeljujejo znanstvene in tehnične nagrade, pomembno prispevajo k procesu nastajanja filmov. Barbič jo je skupaj z ekipo, ki so jo sestavljali še Essex Edwards, James Jacobs, Crawford Doran in Andrew van Straten, prejel za razvoj programske opreme Ziva VFX. Oblikovali so jo v podjetju Živa Dynamics, ki ga je Barbič ustanovil pred desetimi leti, omogoča pa realistično animacijo digitalnih likov v filmih.

"Današnji filmi pogosto upodabljajo prizore, ki so preveč nevarni ali preprosto nemogoči za snemanje v resničnem svetu, kot so razni akcijski prizori, pa tudi fantazijska bitja in izmišljene svetove. Zato ustvarjamo digitalne like," je poudaril Barbič.

Programska oprema, ki so jo razvili, poskrbi, da se ti gibljejo kot resnična telesa. "Mišice, koža in maščoba se premikajo, odzivajo in deformirajo skladno z zakonitostmi resničnega sveta. Prav zato gledalcu delujejo tako prepričljivo in skoraj pozabi, da gleda računalniško ustvarjene like," je dejal.

Orodje so uporabili že v več kot 60 svetovno znanih filmih, kot so Avatar, Garfield, Godzilla in Kong: Novi imperij, Aquaman in izgubljeno kraljestvo, Venom 2, Stotnica Marvel, Belline pasje dogodivščine, Jumanji: Naslednja stopnja in Megalodon: Predator iz globin. Uporablja jo tudi več kot 500 podjetij in preko 5000 umetnikov po celem svetu.

Barbič občutke ob ogledu filmov, v katerih zaživijo digitalni liki z njegovo tehnologijo, opisuje kot nekaj posebnega. "Ko vidiš, kako tvoja tehnologija oživi na velikem platnu, v zgodbah, ki jih gledajo milijoni ljudi po vsem svetu, začutiš globoko zadovoljstvo," je dejal.

Hkrati pa nanje pogosto gleda z avtorsko kritičnostjo. "Včasih se še vedno vprašam, kaj bi lahko naredil še bolje," je povedal.

V filmski industriji poleg tehničnega znanja ključno razumevanje umetnosti

Za uspeh v industriji filmske animacije, tako Barbič, zgolj tehnično znanje ni dovolj. Ključni so tudi ustvarjalnost, natančnost in sposobnost iskanja rešitev tam, kjer ni jasnih navodil. "Pogosto namreč delaš na stvareh, ki jih še nihče pred teboj ni naredil," je poudaril.

Pomembno pa je tudi razumevanje umetniških potreb, torej kakšno gibanje ali občutek režiser, umetniški vodja ali animator želi pokazati gledalcu. Šele nato pride na vrsto znanstvena rešitev. "Vsak korak razvoja pomeni iskanje ravnotežja med znanostjo in umetnostjo. In prav v tem ravnotežju tiči uspeh Zive. Ponudili smo orodje, ki omogoča popolnoma naravno gibanje, a umetnikom še vedno pušča svobodo, da čustveno oblikujejo like po svoji viziji," je dejal.

Meja med realnostjo in digitalnim svetom postaja vse bolj nevidna

Prihodnost po njegovih besedah prinaša digitalne like, ki bodo vse bolj naravni, inteligentni in odzivni. Umetna inteligenca in fizikalne simulacije jim bodo omogočile, da bodo prilagajali svoje gibe glede na čustveno stanje ali okoliščine v prizoru. Animacija pa bo postajala tudi hitrejša in dostopnejša. "Včasih so za en sam gib potrebovali ekipe animatorjev in tedne dela, zdaj pa se bližamo trenutku, ko bodo digitalni liki sami znali v realnem času voditi pogovor, izražati čustva in se organsko gibati, skoraj kot resnični igralci," je dejal.

Na tem področju v svetovnem merilu, kot je dejal, deluje nekaj sto raziskovalcev s celega sveta, prisotne so vse večje države. Napredek je torej hiter in se ga ne da več ustaviti. "Mislim, da smo na začetku obdobja, ko meja med realnostjo in digitalnim svetom postaja vse bolj nevidna, in to na način, ki bogati filmsko izkušnjo," je dodal.

Barbiču Slovenija v ponos

Čeprav Barbič že 25 let živi in deluje v ZDA, Slovenija ostaja del njega. "Vedno sem ponosen, da prihajam iz Slovenije, saj je lahko v marsičem zgled preostanku sveta, bolj kot se tega sami zavedamo," je poudaril.

Svojo povezanost s Slovenijo poskuša poudariti ob vsaki priložnosti, tudi na mednarodnem prizorišču - na primer s poimenovanjem programske opreme Ziva. Ta namreč izvira iz slovenskega ženskega imena Živa, izbrali pa so ga zato, ker prinaša jezikovno raznolikost in svežino v svet, kjer prevladujejo angleška imena.

Barbič ostaja povezan tudi s slovenskim akademskim prostorom. Občasno sodeluje pri strokovnih pobudah ali projektih, z veseljem pa podpira tudi slovenske študente in mlade raziskovalce. "Čeprav sem fizično večino časa v tujini, doživljam Slovenijo kot svoje izhodišče in notranji kompas," je poudaril.

Kljub intenzivnemu delu si zna Barbič vzeti čas za odklop. Sprošča se v naravi, najraje na pohodih ali potovanjih, zadnja leta pa ga navdušuje triatlon. "Plavanje, kolesarjenje in tek me prisilijo, da prečistim misli in ne razmišljam o delu. Pogosto pa se mi prav takrat porodijo najboljše ideje," je dejal.

V znanosti in umetnosti so ga skozi življenje navdihovali posamezniki, ki so premikali meje razumevanja in ustvarjanja, denimo Nikola Tesla, Robert Oppenheimer in Michio Kaku, pa tudi misleci, kot sta Albert Camus in Ernest Hemingway. Navdihuje se tudi ob kritičnem razmišljanju, ki ga danes predstavlja Slavoj Žižek.

Pomembno vlogo pri njegovi poti pa so prav tako imeli osnovnošolski in srednješolski učitelji ter profesorji na FMF UL, ki so mu, kot je dejal, dali trdne temelje za vse, kar je kasneje dosegel.

Mladim, ki jih zanimata znanost in film, svetuje, naj si upajo slediti svoji radovednosti, tudi če jih vleče na več področij hkrati. "Sam sem kot srednješolec sanjal o filmu, nato pa me je pot vodila v matematiko, računalništvo in znanost. Danes prav s temi znanji pomagam ustvarjati filmske svetove," je poudaril.

"Kot pravi Forrest Gump: 'Življenje je kot bomboniera, nikoli ne veš, kaj boš dobil.' Največja vrednost torej ni v tem, da natančno veš, kam greš, ampak da ohraniš pogum, da pot nadaljuješ tudi takrat, ko cilja še ne vidiš jasno," je zaključil.