Mladinska knjiga z novimi prevodi in zbirko Živi klasiki

V avtobiografskem romanu Žalostni tiger avtorica Sinno spregovori o sistemski spolni zlorabi, ki jo je kot deklica utrpela v družini in življenju, polnem laži. S knjigo oriše tudi problematiko incesta kot tabu teme, o kateri naša družba ne govori dovolj, je povedala urednica prevodnega leposlovja za odrasle Mladinske knjige Darja Marinšek.

Po besedah prevajalke Saše Jerele je pisateljica poskušala dešifrirati dogajanje v glavi storilca spolne zlorabe in njegove žrtve. Po njenih ugotovitvah pri spolni zlorabi ne gre za spolnost samo, ampak predvsem za storilčev občutek moči in užitek v popolni oblasti ter nadrejenosti. V knjigi je Sinno predstavila več zornih kotov in virov, uporabila je tudi drobce sodnega zapisnika in časopisne članke.

Z romanom Dunkelblum avtorica izriše zgodovinsko panoramo majhnega istoimenskega mesta na avstrijsko-madžarski meji. Teče leto 1989, ko je padla železna zavesa, avtorica pa pripoveduje o soočanju prebivalcev s krivdo iz preteklosti, je povedal prevajalec Štefan Vevar. Poleg ustrelitve madžarskih Judov tik pred koncem druge svetovne vojne avtorica raziskuje zaroto kolektivnega molka v mestu, izkop neznanega trupla in izginotje mlade raziskovalke vojnih dogodkov.

Po mnenju Vevarja je roman pesimističen in sledi mišljenju, da bo zlo vedno prisotno in bodo zlobni ljudje še naprej snovali nove zločine. Kot je povedal, bi bilo z osveščanjem družbe tudi s tovrstnimi romani mogoče otežiti izpeljavo tovrstnih dejanj.

V Tasmaniji italijanski pisatelj Giordano opisuje svet, ki ga pogosto pretresajo katastrofe, poplave, požari, teroristični napadi in vojne. Knjiga je po besedah Marinšek fragmentarna pripoved, ki se dopolnjuje z notranjostjo protagonista in njegovo izgubljenostjo. Otok Tasmanijo je izbral kot prispodobo za zadnje zatočišče, kjer bomo lahko živeli, ko bo šlo vse po zlu, je povedala.

V slovenščini so doslej izšli tudi njegovi romani Raztrgano nebo, V času epidemije in Samotnost praštevil. Giordano je bil eden od gostov letošnjega 57. mednarodnega srečanja pisateljev, ki ga pripravljata Slovenski center PEN ter Odbor pisateljev in pisateljic za mir pri mednarodnem PEN.

Urednik Andrej Ilc je predstavil tudi novo zbirko Živi klasiki, v kateri so kot prvi izšli prevodi Slike Doriana Graya irskega pisatelja Oscarja Wilda v prevodu Rape Šuklje, Prevzetnost in pristranost izpod peresa Jane Austen v prevodu Majde Stanovnik in Tujec francoskega nobelovca Alberta Camusa, ki ga je prevedla Suzana Koncut. Pod prevoda Drakule Brama Stokerja in Krasnega novega sveta angleškega pisatelja Aldousa Huxleyja se podpisuje Boris Verbič. Zbirko dopolnjuje še Sto let samote kolumbijskega avtorja Gabriela Garcie Marqueza v prevodu Alenke Bole Vrabec.

Žive klasike nameravajo dopolniti s Sofoklesovo tragedijo Antigona, Hamletom Williama Shakespeara in romanom Deklina zgodba Margaret Atwood. Nastanek nove zbirke je spodbudil trend kupovanja knjig v angleškem jeziku s strani mladih bralcev. Po besedah Ilca so glavni elementi Živih klasikov izbor del, cenovna dostopnost in atraktivni izgled knjig.