Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu
Ljubljana, 19. aprila - Pri založbi Sanje so na knjižne police dodali knjigo Kako misliti svet drugače!, ki jo je napisal pater Karel Gržan. Pri založbi Beletrina so izdali roman Ogenj izpod peresa Aleša Štegra, pri založbi ZRC SAZU pa biografijo v stripu Fritz Lang: Ljutomer-Berlin-Hollywood Zorana Smiljanića.
Ljubljana.
Knjiga Kako misliti ta svet drugače avtorja Karla Gržana.
Foto: STA
Ljubljana.
Knjiga Fritz Lang: Ljutomer-Berlin-Hollywood avtorja Zorana Smiljanića.
Foto: STA
Ljubljana.
Knjiga Ogenj avtorja Aleša Štegerja.
Foto: STA
KAKO MISLITI SVET DRUGAČE! - ČLOVEŠTVO NA PRELOMNICI
Gržanova knjiga je kot velik in globok poklon spregledani veličini naše notranje biti, so zapisali pri založbi Sanje. Po besedah avtorja je njeno poslanstvo dramiti misel o novem obdobju, obenem pa knjiga ponuja "miselna izhodišča kot izzive za vizionarsko kreacijo, kako udejanjiti izhod iz slepe ulice civilizacije". Kot v knjigi med drugim zapisal Gržan, je rešilna moč v družbenem prebujanju, v katerem se prebuja novi svet, večina predhodnih civilizacij pa je propadla ali zaradi vremenskih razmer ali pa zaradi naivnega zaupanja prebivalstva v rešilno moč njihovih voditeljev.
Leta 1958 v Celju rojen Gržan je slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, publicist in scenarist. Napisal je več literarnih in strokovnih knjig, med njimi so Ta krasni nori svet: človeštvo na prelomnici, Friderik in Veronika, Kakor na nebu tako na zemlji: zvezdne poti in 95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja.
OGENJ - ROMAN PO MOTIVIH IZ ŽIVLJENJA ŠTEFKE COBELJ
Roman Ogenj črpa iz arhivskih dokumentov in pričevanj o življenjski zgodbi partizanke, kasnejše predstavnice jugoslovanske vlade po svetu, kustosinje in muzejske direktorice Štefke Cobelj, so zapisali pri založbi Beletrina. Konkretno zgodbo ene najbolj kontroverznih ptujskih osebnosti roman umetniško preoblikuje v metaforo 20. stoletja in tedanjih družbenih procesov.
Gre za roman o vzponu in padcu komunistične Jugoslavije, notranjih paradoksih, nasprotjih in tragičnem propadu enega največjih družbenopolitičnih eksperimentov v Evropi 20. stoletja. Ogenj je freska časa, Ptuja ali katerega koli drugega slovenskega mesta, kolektivnega izbrisa in revolucije, ki je mogoča le na horizontu utopije abstraktnih idej in želja, v realnem svetu pa se nujno spremeni v ogenj in pepel.
Aleš Šteger (1973) je pesnik, pisatelj in urednik. Z več kot 60 prevedenimi izvirnimi knjigami v več kot 12 jezikov in številnimi uvrstitvami v mednarodne antologije je eden mednarodno najbolj prepoznavnih slovenskih avtorjev. Med njegova dela sodita kratka proza Bogovi se nam smejijo in roman Neverend. Prejel je več domačih in tujih nagrad, nazadnje nagrado za poezijo Prix Max Jacob Etranger za francoski prevod svojih izbranih pesmi Nad nebom pod zemljo marca letos.
LJUTOMER - BERLIN - HOLLYWOOD - BIOGRAFIJA V STRIPU
Strip je biografija slovitega avstrijsko-ameriškega filmskega režiserja in scenarista Fritza Langa, pripoveduje pa o njegovem življenju, filmskem ustvarjanju, nepričakovanih preobratih in ljubezenskih zvezah. Smiljanić je ob knjigi izpostavil Langove neme uspešnice, kot sta Nibelungi in Metropolis, ter njegov prvi zvočni film M - Mesto išče morilca.
Kot je ob knjigi zapisal avtor Smiljanić, je Langovo življenje velika pustolovščina, saj je doživel in preživel obe svetovni vojni, nemi, zvočni in barvni film, ponižanja in slavo ter ljubezen in sovraštvo. Lang je ilustratorja navdušil z izvirnimi režijskimi rešitvami, modernim pristopom, hitrimi rezi, nenadnimi manevri kamere, osupljivo likovnostjo, izbranim dizajnom, šokantnimi temami in igro svetlobe ter teme.
Lang je leta 1915 kot mladi podoficir nekaj mesecev okreval v Ljutomeru pri družini Karola Grossmanna, začetnika slovenske kinematografije. Na lanskem Grossmannovem festivalu fantastičnega filma in vina je bila na ogled potujoča razstava s pogled na to obdobje in vplive na Langovo kariero.
Leta 1961 v Postojni rojen stripar, ilustrator in karikaturist Zoran Smiljanić deluje tudi pod psevdonimom Vittorio de la Croce. Za svoje umetniško delo je prejel več nagrad, med njimi nagrado za knjigo leta na 34. Slovenskem knjižnem sejmu za strip Ivan Cankar: podobe iz življenja in leto kasneje nagrado hudi maček za izreden prispevek k stripovski umetnosti na Grossmanovem festivalu.