Za konec sezone v MGL noviteta Alarm telesa Barbare Zemljič

Alarm telesa je tretje besedilo Zemljič za MGL, potem ko so v gledališču že uprizorili njeno kriminalko Praznina spomina in dramo Olje črne kumine. Kot je povedala direktorica in umetniška vodja Barbara Hieng Samobor, se Alarm telesa dogaja na terapiji, kakršnih je dandanes veliko, ter prikazuje, kako krhka je človekova psihologija, ko se začne razraščati v vsej svoji skrivnostnosti, in kako škodljivi so amaterski, polamaterski ali celo šarlatanski terapevtski podvigi.

Zato bi po njenih besedah težko rekli, da igra ni aktualna. "Smo v območju človekove intime, ki še najbolj spominja na še vedno osnovno celico - družino, problemi, ki jih obravnava, pa so veliko bolj splošni," je med drugim povedala.

Predstava govori o terapiji, ki je šla narobe, ter se dotika vprašanj zasvojenosti v sodobni družbi, ki niso samo kemične. Predvsem pa je avtorica, kot je pojasnila, poskušala govoriti o odgovornosti na poziciji moči in odgovornosti posameznika do samega sebe. Obenem je želela napisati tekst, ki bi igralcem ponudil kompleksne vloge.

Pri tem se je med drugim naslonila na psihologa Carla Gustava Junga in deloma na nekatere družinske dinamike, v procesu nastajanja predstave pa je sodelovala tudi psihoterapevtka Maja Kus Ambrož. Skupaj s skladateljem Larnom Poličem Zdravičem sta predstavo zamejila z vdihom in izdihom. Kot je povedal avtor glasbe, se je želel izogniti ilustriranju terapije ali čustev likov, ampak z zvokom prikazati doseganje notranjega miru na eni in stiske na drugi strani.

Zemljič, ki je tudi filmska scenaristka in režiserka, je besedilo razdelila na 29 individualno sestavljenih slik, ki si sledijo kronološko in linearno, vendar je gradnja tudi asociativna. V terapevtski sobi so posamezniki različnih odvisnosti, pri čemer avtorica razpre tudi bolečinska jedra, iz katerih te odvisnosti izvirajo. Skupino vodi izkušena terapevtka, a brez ustrezne izobrazbe, prelom pa se zgodi, ko vanjo spusti svojega bivšega partnerja, je razkrila dramaturginja Ira Ratej. Po njenih besedah je besedilo aktualno zaradi trenutne razprave o zakonski ureditvi psihoterapije, vendar pa sta avtorico bolj zanimali osebna odgovornost in vprašanje profesionalnosti.

Čeprav se besedilo ukvarja s konkretnimi vsebinami, ima določen umik od realizma, kar je scenografko Uršo Vidic vodilo k temu, da dogajalni prostor ni umestila v klasično terapevtsko sobo in da je kot dodatek izbrala odprtino oziroma kubus z močno lučno atmosfero, ki pomaga ilustrirati določene prehode. Kostumografka je bila Tina Bonča.

V predstavi bodo nastopili Iva Krajnc Bagola, Tjaša Železnik, Mojca Funkl, Gašper Jarni in Lotos Vincenc Šparovec. Kot so povedali igralci, je bil študij turbulenten, čustven in humoren, a tudi boleč in hkrati poln določenih uvidov.