misliJurij Vega ni bil samo matematik, imel je tudi najvišje odlikovanje avstrijskega cesarstva
Ljubljana, 22. aprila - Jurij Vega je v spomin Slovencev zapisan predvsem kot matematik in znanstvenik, manj znano dejstvo pa je, da je po zaslugi številnih vojaških podvigov kot topniški častnik prejel tudi najvišje odlikovanje avstrijskega cesarstva, vojaški red Marije Terezije. O tem govori nova monografija nekdanjega direktorja Narodnega muzeja Pavla Carja.
Ljubljana.
Monografija nekdanjega direktorja Narodnega muzeja Pavla Carja z naslovom Jurij Vega in viteški križec Marije Terezije ter drugi Slovenci, nosilci tega odlikovanja.
Foto: STA
Monografija z naslovom Jurij Vega in viteški križec Marije Terezije ter drugi Slovenci, nosilci tega odlikovanja, poleg topniškega majorja Vege predstavlja še dva Slovenca z najvišjim odlikovanjem za pogum avstrijskega cesarstva; stotnika Jožefa Žigo Novaka in poročnika Andreja Čehovina.
Monografija prinaša prvo celovito predstavitev Vegove vojaške poti ter tudi dokumente, ki so vezani na sprejem v vojaški red Marije Terezije.
Poleg odlikovanja, ki je bilo za posameznika posebna čast in slava, je odlikovani pridobil tudi pravico do plemiškega naziva baron in dosmrtno rento v znesku od 400 do 600 goldinarjev, kar bi preračunano v današnji čas znašalo od 10.000 do 15.000 evrov letno, je ob današnji predstavitvi monografije povedal avtor Pavel Car.
Za razliko od Vege, ki je odlikovanje prejel šele v tretjem poskusu, sta sicer tako Novak kot Čehovih tega prejela že ob prvi prošnji, je še dodal Car, ki je Vego opisal kot ambicioznega, samoraslega človeka z močno osebnostjo, ki je izkoristil vojni čas, v katerem je živel, in ni klonil pred ovirami, ampak so mu te dale še večjo moč.
"Lahko bi rekli, da je šel tudi preko trupel, če je bilo treba", je dodal Car in še povedal, da Vega kot kmečki sin ne bi dosegel vsega, kar je, če ne bi imel tovrstnega značaja.
Ob tem velja še omeniti, da je najvišje odlikovanje avstrijskega cesarstva, viteški red Marije Terezije, ki so ga podeljevali vse do razpada Avstro-Ogrske monarhije po koncu prve svetovne vojne leta 1918, v dobrih 150 letih prejelo le dobrih tisoč častnikov.
Bogato ilustrirana monografija s številnimi faksimili dokumentov, starimi zemljevidi in uprizoritvami bitk na 160 straneh prinaša tudi doslej še neobjavljene dokumente iz dunajskega državnega in vojnega arhiva.
Monografijo je izdalo pred letom in pol ustanovljeno Slovensko faleristično društvo, ki proučuje slovensko vojaško zgodovino in skrbi za ohranjanje spomina in izobraževanje na to temo. Poleg predavanj je ena izmed dejavnosti tudi izdajanje knjig na temo slovenske vojaške zgodovine. Monografija o Vegi ter drugih Slovencih nosilcih viteškega križca Marije Terezija pa je prva knjiga, ki jo je društvo izdalo.