V Drami SNG Maribor premierno tragedija Fedra v režiji Livije Pandur
Maribor, 25. aprila - Drama Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor bo danes v dvorani Frana Žižka premierno uprizorila tragedijo Fedra v režiji Livije Pandur. Gre za arhetipsko zgodbo o ljubezni, strasti, politiki in usodi, ki jo je po motivih Jeana Racina, Seneke, Evripidovega Hipolita in Ognjev Marguerite Yourcenar priredil Tibor Hrs Pandur.
Maribor.
SNG Maribor.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Arhiv STA
Tragična zgodba o Tezejevi ženi, ki se zaljubi v svojega pastorka Hipolita, po navedbah SNG Maribor razkriva globine ljubezenske krivde in kazni, hrepenenj, osamljenosti ter pomanjkanja milosti in sočutja. Prikazuje, kaj se zgodi, ko postaneta strast in sram instrumenta uničenja - ne le glavne junakinje, temveč vseh, ki jih zadeva vprašanje človekovega končnega smisla in njegove svobode.
"Ko po skoraj 2500 letih od nastanka Evripidovega Hipolita, po skoraj 2000 letih od Senekove Fedre in po več kot 350 letih, kolikor je minilo od Racinove Fedre, odstranimo plasti časa, je Fedra še vedno tragedija o fenomenu vzpostavljanja moči in o neustavljivi, uničujoči ljubezni, ki nenehno niha med razumom in strastjo, med življenjem in smrtjo - smrtjo, ki na koncu postane njena edina mogoča rešitev. Umiranje na obroke, od trenutka, ko se zaljubi," izpostavlja režiserka Livija Pandur.
Sodobna dekonstrukcija mita odpira tudi nova vprašanja o moči, želji in identiteti. "Uprizoritvena strategija je odsev realne situacije: sodobni ljudje uprizarjajo antično zgodbo, zato lahko liki s sodobne perspektive komentirajo lastno vlogo, ki so jo 'prisiljeni' igrati. Zmožni so tako rekoč posthumno zreti in komentirati lastno usodo," pravi Tibor Hrs Pandur, ki je tudi dramaturg uprizoritve.
Po njegovih besedah je Fedra v pričujoči realpolitični reinterpretaciji predstava o zlorabi moči oziroma o tem, kako družbeno represiven sistem zlorabe moči (v tem primeru patriarhalna monarhija antične Grčije) generira, množi in spodbuja represije in zlorabo moči.
"S tem pa vsaj poskuša izvesti kritiko oblasti in ravnanja, ki deluje po logiki nenehnega prelaganja odgovornosti, naj bodo to tedanji sužnji, drugorazredne državljanke ali bogovi. Vsi protagonisti zlorabljajo ali hočejo uporabiti oblast v zadovoljevanje svojih ciljev in potreb. Vsi liki so hkrati žrtve in povzročitelji represije. Nihče ni povsem čist, pri čemer sta vsaj dva od petih čistejša od ostalih treh in na koncu tragično ter nepotrebno žrtvovana," je zapisal za gledališki list.
V naslovni vlogi nastopa Nataša Matjašec Rošker. Igrajo še Branko Šturbej, Petja Labović, Julija Klavžar, Minca Lorenci in Blaž Dolenc.
Scenograf je Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, avtor glasbe Branko Rožman in koreografinja Tanja Zgonc.