misliV newyorškem muzeju Met razstava del Johna Singerja Sargenta
New York, 1. maja - V newyorškem Metropolitanskem muzeju (Met) je na ogled razstava Sargent in Pariz. Predstavlja zgodnja dela Johna Singerja Sargenta, in sicer od njegovega prihoda v Pariz leta 1874 kot nadarjenega 18-letnega študenta umetnosti do sredine 80. let 19. stoletja, ko je njegov portret Madame X na Salonu doživel pretežno negativen odziv javnosti.
Po besedah direktorja muzeja Maxa Holleina razstava na novo osvetljuje prelomno obdobje v življenju in karieri slikarja. S tem, ko je Sargentovo delo postavljeno znotraj konteksta mesta, ki ga je oblikovalo in navdihnilo, razstava tudi osvetljuje umetnikov meteorski vzpon in ponuja nov vpogled v njegov edinstveni talent ter spretnost pri upodabljanju živahne družbe, v kateri je živel, je Holleinove besede navedel spleti portal Art Daily.
Kustosinja razstave Stephanie L. Herdrich je povedala, da je čas, ki ga je Sargent preživel v Parizu, neizbrisno zaznamoval njegovo kariero. "V izjemnem desetletju je ustvaril najbolj drzne slike v svojem opusu," je dodala. Po njenih besedah razstava predstavlja ta vizualno osupljiva in ambiciozna dela ter osvetljuje Sargentovo prepoznavno umetniško vizijo.
Razstava se prične s prihodom mladega umetnika v Pariz. Predstavljene so risbe in skice, ki so navdušile njegove sošolce v ateljeju, ter njegove sugestivne slike. V desetletju, ki je sledilo, se je Sargent potopil v kozmopolitski krog umetnikov, pisateljev in mecenov ter uspešno krmaril skozi francoski razstavni sistem, dosegel priznanja in nagrade. Formativno desetletje je doseglo vrhunec s portretom, ki ga je pozneje opisal kot "najboljšo stvar, ki sem jo naredil", portretom Madame X.
V tem prelomnem obdobju je Sargent dosegel vse večjo prepoznavnost s svojimi drznimi, ambicioznimi portreti in žanrskimi prizori. Svoj prepoznavni slog je razvil na podlagi poglobljenega preučevanja umetnosti preteklih obdobij in tistega časa ter ga spretno prilagajal barviti pariški družbi. Kot izkušen popotnik je umetnik že v mladosti teme iskal tudi na izletih po Franciji, Italiji, Nizozemski, Španiji in severni Afriki.
Umetnik je zaslovel s svojimi laskavimi in obenem provokativnimi portreti, ki so zadovoljili njegove mecene. Kot še piše Art Daily, razstava obravnava trajno fascinacijo nad družbo in slavnimi, ki je umetnika navdihnila pri ustvarjanju danes kultne Madame X. Slednja je na razstavi predstavljena skupaj s pripravljalnimi risbami.
Sargent (1856-1925) se je rodil v Firencah ameriškima staršema. Njegova mati je bila strastna popotnica, oče pa zdravnik, ki je imel korenine v Gloucestru in Filadelfiji. Njegovo otroštvo je bilo svetovljansko, bil je obdan z evropsko umetnostjo in kulturo, poleg angleščine je govoril tudi francosko, italijansko in nemško.
Kratek čas je študiral na Akademiji lepih umetnosti v Firencah, pri 18 letih pa se je vpisal na Šolo lepih umetnosti v Parizu in vstopil v atelje portretista Carolusa-Durana. Od leta 1877 je redno razstavljal na pariškem Salonu in si do leta 1886, ko se je preselil v London, v Parizu uredil lasten atelje. Postal je vodilni portretist svoje generacije, ustvaril je 900 oljnih slik, 2000 akvarelov in nešteto skic.
Sredi leta 1920 je opustil portretno delo in se osredotočil na obsežna naročila za stenske poslikave za Bostonsko javno knjižnico, knjižnico Widener Univerze Harvard in Muzej lepih umetnosti v Bostonu.
Razstava Sargent in Pariz bo na ogled do 3. avgusta.