misliV muzeju Louvre razstava o umetnosti na dvoru Rudolfa II.
Pariz, 6. maja - V pariškem muzeju Louvre so razstavo posvetili umetnosti na praškem dvoru Rudolfa II. (1552-1612). Nosilec krone Svetega rimskega cesarstva je bil velik mecen umetnosti in znanosti. Zanimalo ga je preučevanje narave in je na dvor vabil učenjake in umetnike iz vse Evrope, s čimer je Praga v njegovem času postala laboratorij in kraj eksperimentov.
Francija, Pariz.
Pariški muzej Louvre.
Foto: Hina/STA
Arhiv Hina/STA
Razstava, ki so jo pripravili v sodelovanju s praško Narodno galerijo, obsega približno sto eksponatov - umetniških predmetov, kipov, slik, grafik in risb, znanstvenih instrumentov, rokopisov. Večino jih je naročil ali kupil Rudolf II. za svojo Kunstkammer.
Prvi del razstave predstavlja zbliževanje znanstvenih in umetniških pogledov na naravo. Z novim pristopom k razumevanju narave s pomočjo opazovanja sta namreč naravoslovje in umetnost medsebojno vplivali druga na drugo. Ta inovativni vidik umetniških praks v Pragi v povezavi z zgodnjim razvojem eksperimentalne znanosti po pisanju Art Dailya spodbuja ponoven razmislek o Pragi kot talilnem loncu v času Rudolfa II. ter nas spodbuja, da na to obdobje ne pogledamo ne toliko kot na zaton renesanse, temveč bolj kot na vzpon modernosti.
Na dvoru Rudolfa II. je poleg manierističnega sobival tudi naturalistični tok, kamor so sodili umetniki, ki so upodabljali naravo, pa naj so slikanji pokrajino, kot denimo Roelandt Savery, Peter Stevens in Paulus van Vianen, ali cvetja in živali, kot denimo Hans Hoffmann, Daniel Fröschl in Joris Hoefnagel.
Kot še piše Art Daily, je bil za umetnike, ki so delovali na praškem dvoru, značilen nov pristop, ki je temeljil na opazovanju. Pri začetkih empirizma so aktivno sodelovali ne le z izdelovanjem znanstvenih instrumentov, temveč tudi z ustvarjanjem risb rastlin in živali, ki so imele pomembno vlogo pri popisovanju živih vrst. Tako kot znanstvenike so tudi umetnike zanimale skrite sile narave, ki so jih upodabljali s pomočjo alegorij. Slednje so med drugim ustvarjali slikarji Giuseppe Arcimboldo, Daniel Fröschl in Hoefnagel ter kipar Nikolaus Pfaff.
Drugi del razstave prikaže, kako je radovednost, ki je bila skupna učenjakom in umetnikom, prispevala k prenovi umetniškega ustvarjanja v Pragi. Uveljavile so se nove ustvarjalne prakse, kot je risanje na prostem, ta neposredna izkušnja v naravi pa je umetnike spodbudila k eksperimentiranju z novimi materiali in temami. Nove umetniške tehnike so posnemale posebnosti naravnih oblik in nestabilnost, ki je značilno za proces rasti vseh živih bitij. Kot nekatere izmed najlepših primerov te nove umetniške usmeritve spletni portal izpostavlja kamnite vaze Ottavia Miseronija ter izdelke iz srebra Paulusa van Vianena.
Razstava bo na ogled do 30. junija.