misliV Kinodvoru slovenski filmi, ki jih redko vidimo
Ljubljana, 2. maja - Kinodvor bo danes odprl vrata tradicionalnemu maratonu slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo. Enodnevni prerez produkcije s tem naslovom je izbral Marcel Štefančič jr., ki je v program uvrstil pet filmov iz 60. in 70. let, od Štigličeve Balade o trobenti in oblaku do Klopčičevega Vdovstva Karoline Žašler.
Ljubljana.
Kinodvor.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA
Projekcije filmov se bodo vrstile od 14. ure dalje s 35mm filmskega traku, so sporočili iz Kinodvora.
Maraton bo uvedel film Na klancu Vojka Duletiča iz leta 1971, v katerem je zaigrala Štefka Drolc. Skromno šiviljo, ki ob koncu 19. stoletja služi kot dekla in jo na koncu vsi zapustijo, je Štefančič označil za inverzijo protagonistke v filmu Samorastniki Igorja Pretnarja iz leta 1963.
Kot je zapisal, so bili slovenski filmi v 70. letih temeljiti, odločni in intrigantni prav v tem, da so Slovenijo vztrajno, sistematično in že kar konceptualno prikazovali kot spodletelo deželo, kot deželo, v kateri ni mogoče uspeti.
Iz tega obdobja je poleg Na klancu izbral še tri filme, ki prav tako prikazujejo Slovenijo kot deželo neuspeha, a se dogajajo v različnih zgodovinskih obdobjih: Rdeče klasje Živojina Pavlovića iz leta 1970, Maškarado Boštjana Hladnika iz leta 1971 in Vdovstvo Karoline Žašler Matjaža Klopčiča iz leta 1976.
Kot je zapisal kurator, so bili slovenski filmi v 70. letih "eno samo kopičenje trupel, a obenem tudi kopičenje seksa". Maškarado je tako označil za najradikalnejši in najdrznejši slovenski film vseh časov. "Film, ki je bil pred svojim časom. In ki je tudi pred tem našim časom. Vsi slovenski filmi, ki so bili posneti po letu 1990, po osamosvojitvi, bi lahko nastali tudi v socializmu, toda Maškarada, posneta v socializmu, danes - v svobodi - ne bi mogla nastati," je prepričan Štefančič.
V Rdečem klasju se soočita proletarska revolucija in kmečki punt. Vdovstvo Karoline Žašler pa je po kuratorjevi oceni svarilo pred industrijo, ki ogroža in uničuje podeželje, naravo, blagoglasje in lepoto naroda, a tudi pred proletarizacijo podeželja.
Vmes bodo zavrteli še partizanski film Balada o trobenti in oblaku Franceta Štiglica iz leta 1961, ki je "vrhunsko razdelal ideologijo razklanosti". Štefančič ga je označil za enega najboljših slovenskih filmov, "reimaginacijo Fordovih Iskalcev (1956) in anticipacijo Scorsesejevega Taksista (1976)".
Projekcije filmov sta omogočila Slovenski filmski center in Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.