misliMineva 100 let od rojstva Vladimirja Makuca
Ljubljana, 8. maja - Pred sto leti se je na današnji dan rodil Vladimir Makuc, eden najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov druge polovice 20. in začetka 21. stoletja. Prepoznavno izviren ustvarjalni izraz je našel v arhaiki domače kraške pokrajine. Raziskoval je različne grafične pristope, lotil pa se je tudi slikarstva, kiparstva, tapiserije in keramike.
Ljubljana.
Umetnik Vladimir Makuc (1925-2016).
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA
Makuc se je rodil leta 1925 v Solkanu pri Gorici. Po šolanju na goriškem učiteljišču je odšel v partizane, po vojni pa je končal šolo za umetno obrt in doštudiral na ljubljanski likovni akademiji ter po diplomi opravil še specialko za restavratorstvo. Izpopolnjeval se je pri grafiku Johnnyju Friedlaenderju v Parizu.
Četrt stoletja se je posvečal predvsem grafičnemu ustvarjanju, pozneje pa tudi slikarstvu in snovanju tridimenzionalnih objektov. Veliko je razstavljal doma in v tujini ter prejel vrsto nagrad - nagrado Prešernovega sklada (1962), Prešernovo nagrado (1979), Jakopičevo nagrado (1987) in veliko nagrado Grafičnega bienala v Ljubljani (1997). Leta 1966 je bil med šestimi umetniki, ki so Jugoslavijo zastopali na 33. beneškem bienalu.
Makuc je umrl leta 2016. Njegova dela hranijo številne javne in zasebne zbirke. Med temi izstopa Goriški muzej, ki od leta 2003 hrani obsežno donacijo Makučevih del.
Kot je ob razstavi, ki so jo ob umetnikovi 90-letnici odprli v Cankarjevem domu, zapisal umetnostni zgodovinar Milček Komelj, Makučeva umetnost izhaja iz njegove navezanosti na primorski oziroma mediteranski svet v najširšem smislu. V tem svetu je Makuc našel lasten ustvarjalni izraz, ki je bil že od začetka moderen prav v svoji starožitnosti, oblikovno temelječi na arhetipsko prvinski stilizaciji in ploskovitosti.
V njegovo pokrajino so se po istrskem volu in prvotnem petelinu sčasoma naselile tudi bolj pesniške ptice, tako jate selivk, počivajoče na električnih žicah, kot osamele dolgokljune ptice, pa kosovelovska brinovka in vse pogostejša v zrak švigajoča leteča raketa - škrjanec kot znanilec ustvarjalnega zanosa in zračne svobode, je še zapisal Komelj.
Ob 100-letnici umetnikovega rojstva so v okviru Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica zasnovali niz razstav v projektu V vse smeri, v katerem so se povezali Goriški muzej Kromberk - Nova Gorica, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, Mestna galerija Nova Gorica, Portopiccolo Art Gallery v Sesljanu in Kulturnim domom Gorica.
Drevi bodo tako na Gradu Kromberk odprli razstavo z naslovom Ob prisotnosti avtorja, v Vili Bartolomei v Solkanu pa razstavo Umetnost tiskanja. Sledile bodo še tri razstave: 4. julija v Mestni galeriji Nova Gorica razstava Mediteranska favna, 6. septembra v Portopiccolo Art Gallery v Sesljanju razstava Polet z Makucem in 20. novembra v Kulturnem domu Gorica razstava Od sonca do kozmosa.