Filozof Božidar Debenjak dopolnil 90 let

Sin akademskega slikarja in grafika Rika Debenjaka je diplomiral iz biologije, vendar je bil njegov osrednji interes zanimanja filozofija. Leta 1969 je doktoriral iz pojma odtujitve v Engelsovi filozofiji ter kot predavatelj na Filozofski fakulteti, kjer je bil zaposlen med letoma 1961 in 2001, vpeljal marksologijo in zgodovino marksizma.

Predaval je tudi nemško klasično filozofijo, socialno filozofijo in filozofijo zgodovine. Pri njem je študiralo več znanih imen, kot so Slavoj Žižek, Mladen Dolar in Rastko Močnik, nekatera so se uveljavila tudi v mednarodnem merilu.

Kot navaja Slovenska biografija, se je v marksističnih študijah zadrževal pri temah predstavnikov frankfurtske šole, kot je Theodor W. Adorno, ter njihovih predhodnikov Ernstu Blochu, Györgyju Lukacsu in Rosi Luxemburg. S svojim poučevanjem je vplival na naslednje generacije proučevalcev Marxa in Hegla, predvsem je povečal intenzivnost študija nemške klasične filozofije nasploh, s tem pa je vplival tudi na slovensko lacanovsko šolo, ki slovi po svoji navezavi na Hegla.

Večkrat je bil predsednik Slovenskega filozofskega društva. Bil je član upravnega odbora jugoslovanskega združenja za filozofijo ter ustanovni član in odgovorni urednik revije Anthropos. Sodeloval je pri ustanovitvi revij Problemi ter Prostor in čas ter se udeleževal številnih jugoslovanskih marksističnih simpozijev. Med drugim se je angažiral tudi v podpori študentskemu gibanju med letoma 1968 in 1972 ter bil aktiven v protestantskem društvu Primož Trubar.

Dela tujih filozofov je tudi prevajal, med drugim je bil vodja projekta Temeljne izdaje del Marxa in Engelsa v slovenščini. Poleg tega je skupaj s soprogo Doris in sinom Primožem podpisal avtorstvo velikega nemško-slovenskega in slovensko-nemškega slovarja ter prevod Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, za katerega so bili leta 2014 odlikovani z republiškim redom za zasluge.

"S prevodom tega monumentalnega dela je družina Debenjak Slovencem prvič v celoti razkrila veličino Valvasorjevega dela in nam odkrila zaklad, ki ga bodo lahko osvetljevale, tolmačile in ustrezno uporabljale še mnoge prihodnje generacije," je pisalo v utemeljitvi.