misliIzšla prva celovita izdaja Kosmačeve Balade o trobenti in oblaku
Tolmin, 9. maja - V tolminski knjižnici Cirila Kosmača bodo drevi predstavili prvo celovito izdajo romana Balada o trobenti in oblaku avtorja Cirila Kosmača. Iz romana o ustvarjalnem procesu in junaštvu med drugo svetovno vojno, ki so ga med letoma 1956 in 1957 objavljali v reviji Naša sodobnost, je namreč avtor prvotno za knjižne natise več strani izločil.
Ljubljana.
Roman Balada o trobenti in oblaku Cirila Kosmača.
Foto: STA
Na doslej neobjavljenih straneh Kosmačev drugi jaz Peter Majcen niza spomine, pripoveduje o hčerki in sinu ter premišljuje o svojem junaku Temnikarju, starem tolminskem kmetu, ki prvič zbere pogum ter žrtvuje svoje življenje in lastno družino, da bi ranjene partizane rešil pred belogardisti, so zapisali pri založbi Beletrina.
Skrajšana oblika romana je kasneje izhajala tudi v ponatisih, nazadnje leta 1978. Kot je urednik Andraž Gombač zapisal ob izidu celovitega romana, je nekdaj bila pomembnejša junaška zgodba, danes pa so privlačni in tehtni tudi izleti v avtofikcijo in esejistiko.
Izid knjige sovpada z 80. obletnico druge svetovne vojne in zmage nad nacifašizmom. Poleg Gombača je pri izdaji prve celovite izdaje romana sodelovala tudi avtorjeva hči Nanča Kosmač Kogej. Kot je dodal Gombač, je v sodelovanju z njo romanu vrnil več kot 7400 besed oziroma 14 odstotkov romana.
Cikel dogodkov v sklopu predstavitve knjige se bo 17. maja končal s 23. tradicionalnim pohodom po Kosmačevi učni poti, ki se začne v Dolenji Trebuši, gre mimo Kosmačeve domačije v Bukovici in se zaključi pred Knjižnico Cirila Kosmača v Tolminu.
Pisatelj Ciril Kosmač (1910-1980) sodi med najvidnejše slovenske književnike minulega stoletja. Pisati je začel sredi 30. let preteklega stoletja, ko je slovensko literaturo določal socialni realizem. V književnost se je vključil s kratko pripovedno prozo, ki ji je ostal zvest ves čas svojega ustvarjanja.
V svoj prozni svet, ki ga je pogosto umestil v okolico Tolmina, je Kosmač vedno vnašal občečloveška, usodnostna vprašanja o posameznikovi svobodi ter smislu življenja in smrti. Med njegova najpomembnejša dela sodijo novele Gosenica, Kruh, Tistega lepega dne, Tantadruj, scenarij za prvi slovenski celovečerni igrani film Na svoji zemlji ter romana Pomladni dan in Balada o trobenti in oblaku. Po slednjem je režiser in scenarist France Štiglic leta 1961 posnel istoimenski film.